1. Grbi plemiških rodbin na Spodnjem Štajerskem v prvem stoletju habsburške nadoblastiDejan Juhart, 2021, magistrsko delo Opis: Pozno srednjeveška družba je v duhu viteštva in križarskih pohodov pričela razvijati rodbinske simbole, ki so se odražali kot poslikava na ščitih in jih imenujemo grbi. Sprva so grbe uporabljale le rodbine, ki so bile najvišje na družbeni lestvici, kasneje pa so grbe pričele uporabljati tudi nižje plemiške rodbine. Posledično so se razvila stroga pravila, ki so plemičem velevala, kakšna sme biti podoba grba. Konec 13. stoletja so imele več ali manj vse rodbine že svoj grb, ki jih danes lahko rekonstruiramo preko pečatov. Pečati so namreč temeljno izhodišče za prepoznavanje rodbinskih grbov. Rodbina je rodbinski simbol, se pravi grb, prenašala iz roda v rod in ga spreminjala le v redkih primerih. Grb je bil za plemiče orodje za potrjevanje lastnikove identitete in statusnega simbola, ki ga je imel v družbi. Na Spodnjem Štajerskem je v 14. stoletju bilo prisotnih ogromno število plemiških rodbin, ki so na heraldičnem polju uporabljali razgibano paleto različnih motivov, med katerimi prevladujejo predvsem živali in geometrijske oblike. Med rodbinami izstopajo predvsem Aufensteinski, Kunšperški, Lichtensteinski, Mariborski, Pfanberški, Ptujski, Stubenberški, Viltuški, Vovbrški, Vuzeniški, Walseejski in Žovneški, ki spadajo med posestno in politično najmočnejše rodbine na Spodnjem Štajerskem v prvem stoletju habsburške nadoblasti.
Ključne besede: Spodnja Štajerska, plemiške rodbine, grbi, heraldika, 14. stoletje, Aufensteinski, Helfenberški, Kacenštajnski, Kranichberški, Kunšperški, Lichtensteinski, Lindeški, Mariborski, Pfanberški, Ptujski, Ranšperško-Dobrnski, Safenski, Stubenbergi, Turnski, Viltuški, Vovbrški, Vrbovški, Vuzeniški, Walseejski, Žovneški, Celjski
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 1218; Prenosov: 263
 Celotno besedilo (5,04 MB) |
2. Umetnostni spomeniki na Spodnjem Štajerskem na skicah in risbah Carla Haasa kot vir za umetnostno zgodovinoDoroteja Kotnik, 2018, magistrsko delo Opis: Zapuščina Carla Haasa je pomemben vir za umetnostnozgodovinsko raziskovanje, saj nam predstavi umetnostne spomenike Spodnje Štajerske v času tretje četrtine 19. stoletja, preden so začeli vanje obsežno posegati. Med zapuščino se velik del dokumentacije navezuje na umetnostne spomenike Spodnje Štajerske. Risbe predstavljajo mesta, gradove, samostane in cerkve. Iz ohranjene Haasove dokumentacije lahko razberemo, na kakšen način so popisovali umetnostne spomenike na Štajerskem. Glavna naloga Carla Haasa in njegovega naslednika Johanna Gradta je bila popis srednjeveških spomenikov Štajerske in izdelava pripadajočega zemljevida. Z ohranjenim gradivom v Haasovi zapuščini lahko rekonstruiramo deželna potovanja deželnih arheologov po Spodnjem Štajerskem.
Haasovo zapuščino hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu, drobce velikega fonda pa hranita tudi Zavod za spomeniško varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območna enota Celje in Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino Ministrstva za kulturo. S pregledom obstoječih risb si lahko pomagamo pri umetnostnozgodovinskem raziskovanju spomenikov na Spodnjem Štajerskem. Pregledane in analizirane risbe so odprle nova vprašanja in prinesle nova umetnostnozgodovinska spoznanja o ptujskogorski cerkvi, župnijski cerkvi sv. Ožbalta na Ptuju, cerkvi sv. Treh kraljev v nekdanjem samostanu Studenice, cerkvi sv. Duha v Slovenj Gradcu, kartuzijah Jurklošter in Žiče. 95 % risb iz Haasove zapuščine, ki predstavljajo umetnostne spomenike na Spodnjem Štajerskem, še ni bilo objavljenih in raziskanih.
Ključne besede: Carl Haas, Johann Gradt, Žička kartuzija, kartuzija Jurklošter, Studenice, Ptujska Gora, Marija z Detetom, deželno potovanje, neobjavljene risbe, Spodnja Štajerska, spomeniško varstvo
Objavljeno v DKUM: 22.11.2018; Ogledov: 1572; Prenosov: 316
Celotno besedilo (2,68 MB) |
3. VSAKDANJE ŽIVLJENJE V MESTU MARIBOR MED LETI 1941 IN 1945 V LUČI ČASNIKA MARBURGER ZEITUNGUrška Balažič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vsakdanje življenje v mestu Maribor med letoma 1941 in 1945 v luči Marburger Zeitung obravnava življenje prebivalstva tako v luči Marburger Zeitunga kakor tudi povojne literature. Vključena so tudi pričevanja ljudi, ki so bodisi svoja doživetja spisali sami bodisi to prepustili drugim. Okupacija je z vseh treh vidikov vsekakor prikazana drugače, tako Marburger Zeitung propagira nacizem, povojna literatura navaja dejanska dejstva, pričevanja pa vsemu temu dodajajo življenjsko noto, ki človeka tudi čustveno postavi v ta čas.
Leto 1941 je bilo za prebivalce Maribora ogromna prelomnica. Od vzklikanju kralju Petru II. Karađorđeviću bi skoraj čez noč morali začeti vzklikati Adolfu Hitlerju, popolnoma drugačnemu režimu, v popolnoma drugem jeziku. Kmalu so se tudi tisti, ki so upali in verjeli, da okupacija le ni tako slaba za njihovo domovino, zdramili in uvideli ter celo občutili grozodejstva novega režima. Nemci so takoj po prevzemu oblasti začeli ukrepati proti narodu, začeli so z raznarodovanjem, spreminjanjem mestne podobe, manjkalo ni niti nasilja. Velika pomoč pri tem je bila peta kolona, pred enim tednom prijatelj, zdaj sovražnik, ki bi te za vsako ceno prodal oblasti.
Ključne besede: Marburger Zeitung, Maribor 1941–1945, pričevanja, okupacija, preseljevanje, raznarodovanje, Štajerska domovinska zveza, Spodnja Štajerska, Druga svetovna vojna, mobilizacija
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 3357; Prenosov: 611
Celotno besedilo (3,81 MB) |
4. LIBERALIZEM NA CELJSKEM MED LETI 1918 IN 1921Uroš Herman, 2016, magistrsko delo Opis: Tema magistrske naloge opisuje razvoj liberalne politike v Celju v času prehoda iz avstro-ogrske monarhije od prve jugoslovanske države (Kraljevina SHS) leta 1918 vse do prvih lokalnih/občinskih volitev leta 1921 – tik pred sprejemom vidovdanske ustave. V ospredju zanimanja je sicer mesto Celje in širše celjsko območje (Celjski okraj/Celjska regija). Naloga obravnava temeljne vidike političnega pa tudi kulturnega, družbenega in gospodarskega življenja na Celjskem v omenjenem času, z vpogledom na dogajanje v čas pred prevratom. Osnovna tema naloge je prikaz delovanja liberalne stranke, ki ji je po razpadu nemške mestne oblasti v času prevrata uspelo z asistenco države in ob premirju z ostalimi strankami zavzeti izpraznjene položaje oblasti v Celju in si je v nadaljevanju skušala okrepiti svoj politični položaj. V nasprotju s Celjem v njegovi okolici liberalci niso mogli doseči pomembnejšega političnega položaja, razen v nekaterih lokalnih centrih. Liberalna stranka je počasi izgubljala svoje pozicije, ko sta se v Celju in okolici okrepili delavski stranki, socialdemokratska in komunistična, ter sta nastali novi liberalni stranki narodnih socialistov in agrarnih liberalcev. V celjski okolici liberalci niso imeli dovolj oporišč, ker je imela na podeželju tradicionalno premočan vpliv narodnokatoliška stranka.
Ključne besede: slovenska zgodovina, Spodnja Štajerska, Celje, 1918–1921, politični liberalizem
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1427; Prenosov: 141
Celotno besedilo (2,01 MB) |
5. DEMOGRAFSKA IN ZEMLJIŠKOPOSESTNA PODOBA DRAVSKEGA POLJA V DRUGI POLOVICI 17. STOLETJAMatjaž Grahornik, 2015, magistrsko delo Opis: V nalogi je predstavljena demografska in zemljiškoposestna podoba gospoščin oz. pristav, vasi in krajev na ozemlju večjega dela Dravskega polja iz okoli začetka 17. stoletja pa do sredine 18. stoletja. Glavna pozornost je namenjena obdobju druge polovice 17. stoletja, tj. času, ko so posamezne župnije iz obravnavanega območja začele voditi oziroma je vsaj ohranjenih večje število matičnih knjig. Podatki iz matičnih knjig hoške, slivniške, limbuške, hajdinske in spodnjepolskavske župnije iz tega časa so v navezavi z nekaterimi drugimi pisnimi viri, na primer ohranjenimi urbarji, seznami, zapisniki in popisi, omogočili nastanek vsebinsko zaokroženega magistrskega dela, ki vsebuje nekatera nova demografska, posestna in druga spoznanja.
Ključne besede: Dravsko polje, Spodnja Štajerska, matične knjige, 17. stoletje.
Objavljeno v DKUM: 01.04.2015; Ogledov: 2798; Prenosov: 594
Celotno besedilo (8,15 MB) |
6. OBČINA SVETA ANA MED NEMŠKO OKUPACIJOMaja Župec, 2014, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga prikazuje dogajanje v občini Sveta Ana med nemško okupacijo v letih od 1941 do 1945. Občina Sveta Ana je pred drugo svetovno vojno spadala pod okraj Maribor levi breg in je bila tipična podeželska občina, v kateri je bila glavna gospodarska panoga kmetijstvo. Namen naloge je predstaviti dogajanje v občini pred vojno in razloge, ki so pripeljali do razvoja kulturbundovskega delovanja ter posledično pri nekaterih prebivalcih prijazen sprejem Nemcev ob začetku vojne. Prav tako je namen naloge predstaviti nemški okupacijski sistem na primeru občine Sveta Ana in opisati odpor proti okupatorju. Prvotno navdušenje nad Nemci je začelo upadati, ko so Nemci tako kot drugod pričeli z raznarodovalnimi ukrepi. Pogojev za odpor proti okupatorju ni bilo veliko. Na eni strani so odpor pričeli partizani, ki so šele v letih 1943/1944 začeli kot aktivisti OF prihajati na območje Svete Ane, na drugi strani pa četniki, ki so prav na tem delu Slovenskih goric iskali svoje privržence in jih tudi pridobili. Proti koncu druge svetovne vojne so se nemški vojaki začeli umikati preko ozemlja občine Sveta Ana proti Avstriji, vojna pa je bila končana 9. maja 1945 s prihodom aktivistov OF na območje Sveta Ana. V nalogi smo se posvetili tudi seznamom žrtev druge svetovne vojne in jih dopolnili.
Ključne besede: Spodnja Štajerska, Sveta Ana, Kulturbund, nemška okupacija, partizani, četniki, žrtve druge svetovne vojne.
Objavljeno v DKUM: 11.12.2014; Ogledov: 3159; Prenosov: 411
Celotno besedilo (1,54 MB) |
7. GESTAPO V MARIBORUAleksander Peklar, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga prikazuje delovanje Gestapa v nemški zasedbeni coni Spodnje Štajerske. Namen naloge je predvsem opisati, na kakšen način in s kakšnimi metodami je nemška tajna policija delovala na tem območju. Na začetku sta predstavljena nastanek in organizacija Gestapa na splošno, njegova organizacija konkretno v Mariboru ter vloga nemške pete kolone in vohunske mreže v Mariboru. Poudarek v nalogi je predvsem na akcijah proti odporniškemu gibanju in na metodah, katere je Gestapo uporabil, da je pridobil informacije o tem gibanju. Opisano je tudi stanje v mariborskih kazenskih zavodih, v katere je okupator zapiral vse državi nevarne ljudi in tiste, ki so bili predvideni za izgon. V nalogi smo tudi predstavili streljanje talcev in zapisal zakaj je bilo to storjeno ter kakšno število ljudi so ubili. V zadnjem poglavju smo opisali nürnberške procese in povojne obsodbe gestapovskih vodij, med drugim tudi proces šefa varnostne policije in varnostne službe Josefa Vogta.
Ključne besede: Spodnja Štajerska, Maribor, Gestapo, odporniško gibanje, streljanje talcev, Josef Vogt, mariborski sodni zapori, mariborska moška kaznilnica
Objavljeno v DKUM: 14.05.2014; Ogledov: 4415; Prenosov: 806
Celotno besedilo (1,85 MB) |
8. POLITIČNO DELOVANJE LAVOSLAVA GREGORECAGregor Antoličič, 2013, diplomsko delo Opis: Lavoslav Gregorec je bil politik, duhovnik, publicist in predavatelj. Predstavljal je eno izmed ključnih osebnosti Štajerske politike med leti 1875 in 1901. Leta 1860 se je Gregorec odločil za vstop v mariborsko bogoslovnico, ki jo je uspešno zaključil leta 1864. Nato je med leti 1864 in 1868 kaplanoval v Zrečah pri Konjicah, Sv. Rupertu in Radljah. Bogoslovne nauke je nadaljeval na vseučilišču v Gradcu, kjer je leta 1868 doktoriral iz bogoslovja. Leta 1875 je postal urednik Slovenskega gospodarja, ki je pod njegovim urednikovanjem znatno napredoval. V boju proti delovanju nemškega Schulvereina in prizadevanjih za boljši položaj Slovencev na Štajerskem je s somišljeniki leta 1882 v Mariboru ustanovil Slovensko politično društvo. Leta 1884 je kljub cesarjevi pomilostitvi prestajal dvainštiridesetdnevno zaporno kazen. Leta 1885 je bil premeščen v Novo Cerkev pri Celju. V štajerski deželni politiki je njegova premestitev naznanila obdobje, ko se je politično središče slovenskih Štajercev iz Maribora premaknilo v Celje. Po smrti Božidarja Raiča je Gregorec leta 1886 kandidiral na državnozborskih volitvah in bil tudi izvoljen. V sklopu slogaške politike je bil član Hohenwartovega kluba, vendar je gojil kritična stališča glede Taaffejeve vlade in dualizma. Razmišljal o ustanovitvi »slovanske samoupravne enote« znotraj Avstrije. Po padcu Taaffejeve vlade je izstopil iz Hohenwartovega kluba in sodeloval pri ustanovitvi slovensko-hrvaškega kluba. Zaradi postopnega razkroja sloge na Štajerskem se je leta 1901 odločil za umik iz aktivne politike.
Ključne besede: Lavoslav Gregorec, Slovensko politično društvo, Slovenski gospodar, Spodnja Štajerska, Hohenwartov klub, Taaffejeva vlada, Schulverein.
Objavljeno v DKUM: 12.07.2013; Ogledov: 2378; Prenosov: 234
Celotno besedilo (972,31 KB) |
9. Cerkvena arhitektura lavantinske škofije v času knezoškofa dr. Mihaela Napotnika (1889-1922)Franci Lazarini, 2012, doktorska disertacija Opis: Za lavantinsko škofijo v obdobju knezoškofa dr. Mihaela Napotnika (1889−1922) je poleg razcveta najrazličnejših oblik verskega ţivljenja, značilna tudi intenzivna gradbena dejavnost na področju cerkvene arhitekture. V triintridesetih letih Napotnikovega škofovanja je bilo na novo zgrajenih kar petnajst cerkva, od tega deset ţupnijskih, deset cerkva pa je bilo v večji ali manjši meri povečanih. Vzrok za tako razvejano gradbeno dejavnost je bila ţelja po manifestaciji ponovno pridobljenega poloţaja Cerkve v druţbi, pomembno spodbudo pa je pomenila tudi s strani drţave določena mera za cerkvene objekte, po kateri bi moral imeti vsak vernik v cerkvi na voljo 1,63 m2 prostora, kar je povzročilo rušenje starih in zidavo novih cerkva oziroma povečavo obstoječih objektov.
V obravnavanem času zgrajene cerkve slogovno sodijo v čas poznega historizma, tedaj vodilne arhitekturne usmeritve v Avstro-Ogrski (prevladujeta neorenesansa in neoromanika, medtem ko neogotike, drugače kot v sosednjih škofijah, skoraj ne zasledimo). Prav zaradi naslona na sočasno dunajsko in graško arhitekturo je marsikatera spodnještajerska cerkev na prehodu iz 19. v 20. stoletje po svoji kvaliteti popolnoma enakovredna sakralnim objektom v cesarski prestolnici.
Pomembnejši in kvalitetnejši objekti so delo dunajskih in graških arhitektov. Richard Jordan, eden od vodilnih dunajskih arhitektov poznega historizma, je izdelal načrte za enega najpomembnejših spomenikov Napotnikove dobe, mariborsko frančiškansko cerkev, prav tako pa je prispeval načrt za cerkev v Vojniku, oba v neoromanskem slogu. Njegova graška kolega Robert Mikovics (povečava ţupnijske cerkve v Poljčanah) ter Hans Pascher, avtor največjega števila sakralnih stavb Napotnikovega časa (ţupnijske cerkve v Preboldu, Čadramu, Ţalcu, Dolu pri Hrastniku, Cirkovcah, Brestanici ter podruţnica na Radelci), sta v lavantinsko škofijo »prinesla« t. i. štajersko neorenesanso, slogovno usmeritev, ki jo je promoviral zlasti predsednik Društva za krščansko umetnost sekovske škofije msgr. Johann Graus. Neodvisno od Grausovih idealov je deloval tretji graški arhitekt, Adolf Wagner, ki je pri ţupnijski cerkvi na Teharjah uporabil posebno, lastno različico neorenesanse. Ostale cerkve so delo manj znanih štajerskih stavbnih mojstrov, pri novogradnjah gre, z izjemo cerkve v Vidmu − Krškem (delo mojstra Berdnika ali Gustava Bezbe), za podruţnice (Sela pri Ptuju in Ţupečja vas, delo Franca Celottija; Migojnice in Radegunda nad Šmihelom, delo Vincenca Greina), različni stavbeniki in inţenirji pa so (z izjemo poljčanske cerkve) zasnovali
6
tudi vse povečave: ţupnijske cerkve na Ljubnem ob Savinji, v Taboru, Šempetru v Savinjski dolini (vse Ferdinand Gologranc), Laporju (Viktor Seiner), Središču ob Dravi (I. Lončarič), Kriţevcih pri Ljutomeru (Karl Spranger), Gornji Radgoni (K. Riesch), kapucinsko cerkev v Celju (p. Donat Zupančič in Ivan Rozman) ter ţal porušeno frančiškansko cerkev v Breţicah (Valentin Scagnetti).
Kot vselej pri cerkveni arhitekturi, so na oblikovanje bogosluţnega prostora in njegovo opremo pomembno vplivali liturgični predpisi, ki so jih v obravnavanem času povzemali najrazličnejši priročniki za gradnjo in opremo cerkva (avtorji: Georg Jakob, Georg Heckner, Johann Gerhardy, Janez Flis). V Napotnikovem času je bila v veljavi liturgija določena na tridentinskem koncilu (1545−1563), zato posebnih razlik s cerkvami prejšnjih obdobji ni (najpomembnejše značilnosti: jasna razdelitev na prostora za duhovščino in za vernike, predeljena z obhajilno mizo, poleg velikega tudi stranski oltarji, priţnica, krstilnik v bliţini glavnega vhoda ipd.), se je pa precej zmanjšalo število oltarjev (večina cerkva ima le tri, velikega in dva stranska), kar je po vsej verjetnosti daljna posledica joţefinskih reform in t. i. janzenizma, zagotovo po tudi ţelje po zmanjšanju stroškov. Ugotovimo lahko, da so naročniki in arhitekti predpise spoštovali, saj večjega odstopanja od pravil ni zaslediti.
Knezoškof Napotnik
Ključne besede: arhitekturna zgodovina, cerkvena arhitektura, lavantinska škofija, Spodnja Štajerska, Mihael Napotnik, 1889−1922, arhitektura historizma, bogosluţni prostor, liturgični predpisi, Avguštin Stegenšek
Objavljeno v DKUM: 03.04.2012; Ogledov: 5427; Prenosov: 737
Celotno besedilo (13,40 MB) |
10. Politične razmere na Spodnjem Štajerskem v času Auerspergove vlade 1871-1879Aljoša Špelec, 2011, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava politično dogajanje na Spodnjem Štajerskem v času od nastopa vlade grofa ( kneza ) Adolfa Auersperga konec novembra 1871 do njenega odstopa sredi februarja 1879. Ta leta so bila na slovenskem etničnem ozemlju, še posebej pa na Spodnjem Štajerskem, obdobje ostrega političnega in nacionalnega pritiska. Liberalna ustavoverna vlada je bila spodnještajerskim Slovencem seveda nenaklonjena, saj je odločno nasprotovala vsaki, tudi najmanjši koncesiji v slovensko korist ( sprememba deželnega volilnega reda, nastavitev slovenskih učiteljev na šolah, uvajanje slovenskega jezika v šole, sodišča in urade, izboljšanje gospodarskega položaja Slovencev,…… ). Po drugi strani je bilo slovensko politično zastopstvo v deželnem, predvsem pa v državnem zboru skromno, kar pa je bila posledica notranjih slovenskih razprtij in nasprotij, ki so v prvi polovici 70. let 19. stoletja stopile v ospredje tudi na Spodnjem Štajerskem. Pogosto se je dogajalo, da so slovenski poslanci nastopali ločeno. Zato so bile v teh letih možnosti za politične uspehe Slovencev neznatne, saj je bila poleg tega Spodnja Štajerska del dežele, ki je imela mešano slovensko –nemško prebivalstvo, nemštvo je prevladovalo v mestih, medtem ko je bilo podeželje v veliki večini slovensko. Slovencem na Spodnjem Štajerskem v prvi polovici 70. let 19. stoletja ni uspelo doseči nobenih pomembnejših uspehov. Položaj se je začel izboljševati šele po nadomestnih volitvah za deželnega poslanca l. 1876. To se je nadaljevalo s povečanjem slovenskega zastopstva pri volitvah v okrajna zastopstva istega leta (1876 ) in se še izboljšalo pri volitvah v deželni zbor l. 1878. K temu je pripomogla ponovna sprava med spodnještajerskimi Slovenci, kateri so po odstopu Auerspergove vlade februarja 1879 z več optimizma zrli v boljšo prihodnost in nestrpno čakali na državnozborske volitve poleti 1879.
Ključne besede: slovenska zgodovina, Spodnja Štajerska, politika, 1871-1879, volitve
Objavljeno v DKUM: 28.06.2011; Ogledov: 3293; Prenosov: 303
Celotno besedilo (1,38 MB) |
