| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Sovražni govor v slovenskih spletnih uporabniških komentarjih
Taša Šegula, 2020, magistrsko delo

Opis: V zavetju anonimnosti digitalnega okolja smo priča uporabniškim vsebinam, ki so mnogokrat prizorišče nestrpnosti, diskriminacije in sovražnega govora. V okviru svoje raziskave se osredotočamo na pojavnost sovražnega govora v slovenskih spletnih uporabniških komentarjih, pri čemer analiziramo komentarje treh slovenskih medijev, in sicer RTV Slovenija, Mladina in Reporter. Ugotovitve kažejo, da tisti, ki udejanjijo sovražni govor, posegajo predvsem po posredno izraženem sovražnem govoru. Prav tako ugotavljamo, da lahko potegnemo vzporednice med pojavnostjo sovražnega govora znotraj medijske vsebine in pojavnostjo sovražnega govora v okviru uporabniških komentarjev. Ugotavljamo tudi, da se v sami realizaciji sovražnega govora le-ta najpogosteje realizira s pomočjo ironije, sarkazma, stereotipizacije in posmehovanja.
Ključne besede: sovražni govor, uporabniški komentarji, regulacija na spletu, regulacija sovražnega govora
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 251; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (920,11 KB)

2.
Sovražni govor kot kaznivo dejanje
Jasmina Mitev, 2019, diplomsko delo

Opis: Sovražni govor se je kot pojem najprej pojavil v anglosaškem svetu, danes pa je postal pereč problem sodobne družbe ne samo v ZDA, temveč tudi na evropskih tleh. Univerzalne definicije ni, se pa največkrat glede vprašanja, kaj je sovražni govor, uporablja tista, ki jo je podal Svet Evrope v dodatku k Priporočilu št. R (97) 20 iz leta 1997. Zakonodaja v Republiki Sloveniji tega pojma izrecno ne vsebuje, ga pa inkriminira na osnovi 297. člena KZ-1 kot javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Če je evropska zakonodaja zgled solidne ureditve prepovedi sovražnega govora, tega po kritični presoji veljavnega prava ne moremo trditi za zakonodajo v Republiki Sloveniji. Težava se pojavi že pri samem (ne)poimenovanju termina sovražni govor, kjer ni mogoče zaslediti njegove dosledne omembe ali opredelitve. Novela KZ-1B je prinesla pomembno spremembo, s katero je bila uvedena zahteva, da je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, kar pomeni, da je prag politike pregona za to kaznivo dejanje postavljen visoko, tožilstvo in sodišča v Republiki Sloveniji pa ta domet še širijo z zahtevo po konkretni ogrozitvi ali z uporabo konkretne grožnje, zmerjanja ali žalitev, pri tem pa razlagajo drugi del ureditve kumulativno, namesto alternativno, kot je to storilo Evropsko sodišče za človekove pravice v svojih sodbah, po katerih bi se morala sodišča v Republiki Sloveniji zgledovati. Glede na sedanjo ureditev je praktično nemogoče doseči kazenski pregon kaznivega dejanja sovražnega govora ali njegovo obsodbo, zato bi se moral spremeniti bodisi 297. člen KZ-1 bodisi pravno stališče o pregonu kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti Vrhovnega državnega tožilstva RS po 297. členu KZ-1 bodisi razlaga sodišč, ki ne prepoznajo hibridne narave tega člena, morebiti pa vse od naštetega. Zadostovalo bi samo nekaj jasnih in dobro osnovanih sodnih primerov, ki bi opozorili javnost na meje zakonitega in sprejemljivega. Posledično bi se lažje določila tudi meja med sovražnim govorom in svobodo govora kot pravico, katero je pod določenimi pogoji dopustno omejiti, ter med sovražnim govorom kot prekrškom in kot kaznivim dejanjem.
Ključne besede: Sovražni govor, sovražni govor kot kaznivo dejanje, svoboda govora, sovražni govor kot prekršek, javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Objavljeno: 06.09.2019; Ogledov: 1335; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (394,83 KB)

3.
Pravica do pozabe: meje dopustnosti medijskega poročanja
Daša Jurišič, 2019, magistrsko delo

Opis: Kaj in kje pravzaprav so meje medijskega poročanja? Vprašanje, na katero ne moremo dati celovitega odgovora. V informacijski dobi, ki nas obkroža, je na svetovnem spletu ali v tiskanih medijih pravzaprav lahko že vsak avtor besedil, ki so nato na vpogled širši javnosti. V magistrski nalogi se v prvem delu osredotočamo na pojem medijskega poročanja, kaj obsega ter na analizo njegovih vplivov in učinkov. S podrobno analizo pravnih institutov tako poskušamo v delu podrobno razčleniti, opredeliti in prikazati medsebojne korelacije med svobodo govora, medijsko svobodo in osebnostnimi pravicami. Na več mestih tako v nalogi ponazorimo zakonsko praznino, ki obstaja na tem področju. Z nalogo skušamo vsebinsko zelo obsežno tematiko strniti v zaključeno celoto, ob branju katere bo bralec prišel do spoznanja, da je Slovenija na tem področju zakonsko pomanjkljivo urejena, da ne sledi trendom zahodnega sveta, temveč ostaja v senci preteklosti. S podrobno ponazoritvijo vedno bolj aktualnega sovražnega govora želimo izpostaviti pereč problem medijskega poročanja. Ključna nit v celotni nalogi je ponazoriti in predstaviti tanko mejo med svobodo izražanja kot avtorsko pravico in med pravico do zasebnega življenja. Pravica do pozabe je prva v nizu modernejših pravic, ki so se razvile kot posledica zlonamernega pisanja o individuumih. Posameznik v sodnem boju proti medijski hiši, proti avtorju, proti neupravičeni vsebini, ki se nanaša nanj, njegovo življenje in zasebnost. V nalogi izpostavljamo prepletenost institutov, ki naj bi na eni strani zagotavljali svobodo govora in jo na drugi strani upravičeno omejevali.
Ključne besede: pravica do pozabe, medijsko poročanje, svoboda govora, medijska svoboda, sovražni govor
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 461; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
Medkulturna analiza sovražnega govora na primeru anonimnih slovenskih in nemških spletnih komentarjev o beguncih
Marko Novak, 2018, magistrsko delo

Opis: Migrantska in finančna kriza v Evropi sta v preteklih desetih letih povzročili družbeno-ekonomsko spremembo, ki Evropo nagiba k populističnemu javnemu diskurzu ter se zrcali v sovražnem govoru in nestrpnosti do drugih kultur in jezikov. Magistrska naloga analizira pojav sovražnega govora na spletu v treh izbranih medijih, in sicer v dveh nemško govorečih (avstrijskem Krone.at in nemškem Focus.de) in enem slovenskem (Rtvslo.si) v obdobju od leta 2015 do začetka leta 2018 ter raziskuje, kako prevajalci prevajajo izraze sovražnega govora. Cilj in namen magistrske naloge je prikazati pomen sovražnega govora na slovenskem, nemškem in avstrijskem portalu kot študije primera ter širitev populizma in ksenofobije kot posledice migrantske krize. V empiričnem delu naloge smo predstavili in analizirali prevode študentov Oddelka za prevodoslovje prve in druge stopnje ter analizirali razlike v strategiji prevajanja, izkušnjah in ustreznosti prevodov. Pripravili smo tudi slovensko-nemški glosar izrazov sovražne terminologije, ki smo jo izsledili pri empirični raziskavi izbranih spletnih portalov v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji. V prvem delu magistrske naloge smo predstavili teoretična izhodišča, s katerimi želimo opredeliti pojem sovražnega govora v mednarodnem okolju in diskurzu, ter kako se le-ta odraža pri prevajanju kot medkulturni aktivnosti, ki omogoča sporazumevanje med različnimi jeziki in kulturami. V drugem delu magistrske naloge bomo na osnovi pilotnega projekta s študenti prvo-stopenjskega študijskega programa »Medjezikovne študije – nemščina« in drugo-stopenjskega programa »Prevajanje in tolmačenje« na mariborski univerzi predstavili prevode obeh skupin prevajalcev in analizo njihovih prevodov. V zaključni in sklepni fazi magistrske naloge bomo predstavili slovensko-nemški glosar najpogostejših izrazov sovražnega govora, ki so se pojavljali tako v slovenskem kot tudi v nemškem in avstrijskem spletnem mediju.
Ključne besede: prevajanje, sovražni govor, mediji, spletni portali, etika prevajanja, neustrezni prevodi
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 626; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

5.
Kazenskopravne omejitve svobode izražanja
Ana Černec, 2017, magistrsko delo

Opis: Svoboda izražanja je ena najpomembnejših človekovih pravic, saj je pogoj za učinkovito demokratično državo in za funkcioniranje drugih pravic in svoboščin. Kljub svoji pomembnosti pa svoboda izražanja ni absolutna pravica, saj se jo lahko omeji zaradi varstva pravic drugih oseb in iz razlogov nacionalne varnosti, varstva javnega reda in miru, zdravja ali morale. Pri tem gre najpogosteje za kolizijo med pravico do svobode izražanja in pravico do osebnega dostojanstva in varnosti ter pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic. Kazenskopravne omejitve svobode izražanja so predvidene v Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju KZ-1). Tako KZ-1 omejuje svobodo izražanja v osemnajstem poglavju pri kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime ter v kaznivem dejanju javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (297. člen KZ-1). Prav pri tem kaznivem dejanju, ki je v bistvu sovražni govor v ožjem smislu, prihaja do največ nesoglasij glede njegove interpretacije. Največ prahu je dvignilo pravno mnenje Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, ki v svoji interpretaciji tega kaznivega dejanja dopušča minimalne omejitve svobode izražanja. Mnogi pravni strokovnjaki očitajo državnim tožilcem, da sovražne govora ne preganjajo dovolj, kar utegne povzročiti nestrpnosti v državi.
Ključne besede: človekove pravice, kazensko pravo, svoboda izražanja, omejitve svobode izražanja, sovražni govor, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 1259; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (850,30 KB)

6.
Objave javnih oseb na socialnih omrežjih
Urška Leitinger, 2017, diplomsko delo

Opis: V nalogi sta obravnavani vprašanji: ali je socialno omrežje kot javni ali zasebni prostor v interesu javnosti in ali je javna oseba, ob moralno sporni objavi kazensko odgovorna. Postavljene so definicije socialnih omrežij, zasebnega in javnega, interes javnosti in delitvijo javnih oseb na relativno in absolutno javne. Z analizo objav izbranih javnih oseb in odziva medijev na sporne objave, je ugotovljeno, da je socialno omrežje javno ali delno javno okolje, kjer svoboda izražanja ni absolutna, neprimerne objave pa so lahko tudi kaznovane.
Ključne besede: socialna omrežja, Twitter, Facebook, javno, zasebno, javne osebe, interes javnosti, svoboda govora, sovražni govor
Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 1573; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

7.
Sovražni govor in kletvice v komentarjih o youtube videu o Hillary Clinton
Jasmina Alić, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na količino sovražnega govora in kletvic v 100 komentarjih o YouTube videu o Hillary Clinton z naslovom Hillary Clinton se sooča z novimi kazenskimi ovadbami. Proučila sem pogostost sovražnih komentarjev, žaljive komentarje in pogostost kletvic. Rezultati so pokazali, da večina komentarjev vsebuje sovražni govor in žaljivke, poleg tega pa tudi tabu besede, kot so kletvice.
Ključne besede: YouTube komentarji, vedenje na spletu, sovražni govor, svoboda govora, kletvice
Objavljeno: 13.06.2017; Ogledov: 1015; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (800,98 KB)

8.
SOVRAŽNI GOVOR NA DRUŽBENIH OMREŽJIH
Katja Kosi, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo pojavljanje sovražnega govora na spletu, posebej pa se osredotočimo na družbena omrežja. Seznanimo se z opredelitvami sovražnega govora in predstavimo njegove negativne posledice. Pregledamo tudi pravne podlage v ZDA, Evropski uniji in Sloveniji za reguliranje sovražnega govora. Posebej predstavimo splet kot prostor za sovražni govor, njegove pojavne oblike in podamo možne odzive nanj. V empiričnem delu ugotavljamo zaznavanje sovražnega govora na spletu in družbenih omrežjih, zanimajo nas odzivi nanj ter mnenje glede pravice do svobode govora, ki bi jo s kaznovanjem morali omejiti.
Ključne besede: sovražni govor, družbena omrežja, splet
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 1607; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

9.
SOVRAŽNI GOVOR - KDAJ GRE PRI OMEJEVANJU SOVRAŽNEGA GOVORA ZA OMEJEVANJE SVOBODE IZRAŽANJA
Simona Kostajnšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Sovražni govor je govor, ki je uperjen proti različnim manjšinam na podlagi barve kože, etničnosti, vere, spolne usmerjenosti, narodnosti ter ostalimi skupinami ljudi. Takšen govor je povezan s predsodki, stereotipi in diskriminacijo. Na drugi strani pa imamo svobodo izražanja, ki je ustavno varovana pravica in ena izmed temeljnih človekovih pravic. Pomeni, da lahko vsakdo svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Kljub temu, da gre za ustavno varovano pravico, pa ta ni absolutna, temveč je omejena s pravicami in svoboščinami drugih. Definicija sovražnega govora je še vedno precej nejasna, saj se nemalokrat definira precej široko. V diplomski nalogi sem obravnavala razliko med neprimernim, nesprejemljivim in kaznivim govorom, med katerega sodi tudi sovražni govor. Kaznivi sovražni govor opredeljuje 297. člen Kazenskega zakonika. Pravico do svobode izražanja je mogoče omejiti le takrat, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi. Do tega pride zlasti takrat, ko se s pravico do svobode izražanja posega v čast in dobro ime drugega ter v pravico do zasebnosti. Pravica do svobode izražanja je lahko omejena le takrat, kadar se upošteva določen javni interes, ki pa mora biti nad interesi posameznika. Presojanje ali je šlo v določenem primeru za poseg v pravico do svobode izražanja je ena izmed zahtevnejših nalog.
Ključne besede: sovražni govor, predsodki, stereotipi, diskriminacija, neprimerni, nesprejemljiv, kazniv govor, svoboda izražanja.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1776; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (621,96 KB)

10.
NOGOMETNI HULIGANIZEM IN NJEGOVE JEZIKOVNE POSEBNOSTI V ANGLIJI
Jasmina Habjanič Mušič, 2016, diplomsko delo

Opis: Nogometni huliganizem je od nekdaj slovel kot »Angleška bolezen«. Govorimo o več kot stoletju starem fenomenu, katerega začetki segajo v konec 19. stoletja, čeprav je v tem obdobju do nasilja na nogometnih tekmah prihajalo spontano. Z ustanavljanjem nogometnih klubov se konec 60. let najprej oblikujejo uradne navijaške skupine posameznih nogometnih klubov katerim nato sledijo še tako imenovane huliganske tolpe, ki jih tvorijo »ekstremni navijači«. V tem obdobju se je začel beležiti porast organiziranega in vnaprej načrtovanega nasilja, kar je pritegnilo številne sociologe in ostale znanstvenike, da so ta pojav podrobneje raziskali. V nalogi so bile predstavljene faze razvoja nogometnega huliganizma v Angliji vključno z dejavniki, ki so vplivali na njegov nastanek, kakor tudi teorijske misli o obnašanju nogometnih navijačev in njihovih skupinah ter verbalno nasilje z elementi sovražnega govora, ki se ga huligani poslužujejo na tribunah nogometnih stadionov.
Ključne besede: nogometni huliganizem, huligani, ekstremni navijači, nasilje, sovražni govor
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 1058; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (737,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici