| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregled energetske učinkovitosti v podjetju tovarna olja gea d.o.o.
Mehmed Tabaković, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan podroben pregled vgrajenih energetskih sistemov v podjetju in z njimi povezana poraba energentov. Na osnovi analize vseh podatkov in raziskav za učinkovitejšo rabo energije so podani ukrepi, s katerimi podjetje lahko poveča svojo energetsko učinkovitost. Glavni ukrepi so vezani na investiranje v soproizvodni sistem s parno turbino v primeru nabave novega parnega kotla, zamenjavo poškodovane izolacije na delu parovodov, odpravo netesnosti cevnega sistema komprimiranega zraka in zamenjavo dotrajanega kompresorja z novim. S pristopom k realizaciji podanih ukrepov bo podjetje znižalo stroške za energijo.
Ključne besede: energetski sistemi, energetska učinkovitost, soproizvodnja električne energije
Objavljeno: 09.09.2019; Ogledov: 357; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

2.
Tehniško - tehnološka analiza obratovanja soproizvodnje toplote in električne energije za ogrevanje zemeljskega plina na merilno regulacijski postaji
Matej Glavič, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema področje ogrevanja zemeljskega plina na merilno regulacijski postaji z izkoriščanjem odvečne toplote soproizvodnje toplote in električne energije. V nalogi je predstavljeno, kako se s spreminjanjem temperature povratnega toka grelne tekočine spreminja izkoristek soproizvodnje toplote in električne energije. Višja, kot je temperatura povratne vode, nižji je izkoristek naprave. Naloga analizira tudi možnost vgradnje večjega toplotnega prenosnika v merilno regulacijsko postajo in ekonomsko upravičenost takšne investicije. Ta se je izkazala za neupravičeno, saj je povračilna doba stroškov investicije predolga.
Ključne besede: ogrevanje, soproizvodnja toplote in električne energije, toplota, prenosnik, zemeljski plin
Objavljeno: 01.03.2019; Ogledov: 522; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

3.
Izbira postroja za soproizvodnjo toplote in električne energije v podjetju Lentherm-invest d.o.o.
Matej Bračič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisana ekonomska upravičenost vlaganja v soproizvodno enoto za podjetje Lentherm-invest d.o.o. V začetku diplomskega dela smo prikazali toplotne potrebe v podjetju, nato še potrebe po električni energiji. Na podlagi porabe toplote smo izbrali najprimernejšo soproizvodno enoto. Naredili smo primerjavo dveh soproizvodnih enot, ki sta se razlikovali po velikosti. Izračunali smo količino proizvedene toplote in električne energije iz vsake enote ter primanjkljaj, ki ga bomo pokrivali s starim kotlom na ELKO. Z izračunanjem neto sedanje vrednosti investicije smo preverili, s katero investicijo imamo v dvajsetih letih boljši donos. Izkazalo se je, da je v primeru porabe podjetja Lentherm-invest d.o.o. bolje izbrati zmogljivejšo soproizvodno enoto »indop 370M«, s katero bi v življenjski dobi enote privarčevali 1.860.020 €.
Ključne besede: Soproizvodnja, soproizvodna enota, električna energija, toplota, ekonomska upravičenost.
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 1045; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

4.
SOPROIZVODNJA TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ LESNE BIOMASE
Jernej Štorgel, 2016, diplomsko delo

Opis: Naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) predstavljajo sodobno alternativo starejšim ogrevalnim kotlom z nizkimi izkoristki. Težišče naloge predstavlja tehnološka analiza mikro kogeneracijskega postrojenja na Stirlingov motor ter ekonomska in ekološka primerjava z obstoječo ogrevalno napravo na ekstra lahko kurilno olje (ELKO) in SPTE napravo na dizelski motor. Izračunani podatki kažejo, da investicija v SPTE napravo v primeru našega izračuna trenutno ni rentabilna, kar je posledica visokih investicijskih stroškov, nizke cene za ELKO in kratkega obdobja trajanja podpore za odkup električne energije. V primeru dviga cene ELKO na vrednost izpred treh let, pa bi se investicija v SPTE napravo na lesno biomaso povrnila po 11-ih letih obratovanja. Dobljeni podatki kažejo, da je z vidika onesnaževanja s CO2, inštalacija SPTE naprave na lesno biomaso najbolj smiselna.
Ključne besede: Soproizvodnja toplote in električne energije, lesna biomasa, Stirlingov motor
Objavljeno: 07.06.2016; Ogledov: 1095; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (4,48 MB)

5.
SOPROIZVODNJA ELEKTRIČNE IN TOPLOTNE ENERGIJE Z UPORABO GEOTERMALNIH VIROV V POMURJU
Aleš Glas, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno izkoriščanje geotermalne energije za soproizvodnjo toplotne in električne energije v Pomurju. Podrobneje je opisano možno izkoriščanje geotermalnih virov z nizko oziroma srednje visoko entalpijo, ki prevladujejo v Sloveniji. Podana je ocena upravičenosti manjše geotermalne elektrarne, ki proizvaja električno energijo in toploto, namenjeno daljinskemu ogrevanju.
Ključne besede: geotermalna energija, soproizvodnja toplote in električne energije, binarne elektrarne, Pomurje
Objavljeno: 11.12.2015; Ogledov: 836; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

6.
Primerjava SPTE sistemov za termično izrabo biomase v hotelskem kompleksu
Janez Jelen, 2014, magistrsko delo

Opis: V zadnjem obdobju se vedno bolj uveljavljajo obnovljivi viri energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode. V magistrskem delu obravnavamo priznani hotelski kompleks na slovenski obali, kjer za ogrevanje in pripravo sanitarne vode trenutno izkoriščajo ekstra lahko kurilno olje (ELKO). Glede na visoke stroške nakupa ELKO, smo primerjali ekonomiko treh postrojenj za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) na lesno biomaso z ekonomiko kotla na ELKO. V primeru SPTE postrojenj iz primarnega goriva, tj. lesne biomase, pridobivamo toploto in električno energijo. V našem primeru vso toploto porabimo v hotelskem kompleksu, medtem ko vso pridobljeno električno energijo prodamo preko organizatorja trga z električno energijo – Borzen. Potrebne podatke o posameznih SPTE postrojenjih smo pridobili od proizvajalcev oziroma dobaviteljev te opreme. Tako smo obravnavali SPTE postrojenje s Stirling motorji, SPTE postrojenje s plinskimi motorji in SPTE postrojenje s plinsko turbino. Kot najbolj ekonomično in dobičkonosno se je izkazalo SPTE postrojenje s Stirling motorji, saj sta investicija in vzdrževanje takšnega postrojenja najnižja. Drugo najbolj ekonomično je SPTE postrojenje s plinskimi motorji, najmanj pa SPTE s plinsko turbino.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, Soproizvodnja toplote in električne energije, Lesna biomasa
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1745; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (4,07 MB)

7.
Ogrevanje enostanovanjske hiše z enoto za soproizvodnjo električne energije in toplote
Primož Obal, 2012, diplomsko delo

Opis: Z enoto za soproizvodnjo električne energije in toplote lahko v celoti nadomestimo običajni kotel za ogrevanje na fosilna goriva. Proizvedeno električno energijo, za katero prejemamo tudi državno podporo, prodajamo distributerju električne energije, delno pa lahko zadostimo tudi lastnim potrebam po njej. S prihodki od električne energije si v veliki meri tudi povrnemo stroške vhodnega energenta, poleg zmanjšanja stroškov ogrevanja pa s soproizvodnjo zaradi visokega skupnega izkoristka naprave znižamo tudi izpuste CO2. V primerjavi s soproizvodnimi enotami, dostopnimi na trgu, je ob samostojni izgradnji enote investicijski vložek še nižji. Dokazali smo, da je investicija ekonomsko upravičljiva že pri današnjih cenah energentov, s pričakovano rastjo cen le-teh pa bi bili prihranki še občutnejši.
Ključne besede: ogrevanje, soproizvodnja, kogeneracija, kotel, toplota, električna energija, investicija, podpora
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 1432; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

8.
OGREVANJE OTROŠKEGA VRTCA Z LESNO BIOMASO
Tomaž Robič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisana študija ogrevanja na lesno biomaso. Obstoječa kotlovnica ima dotrajane kotle na kurilno olje, ki so potrebni menjave. Glavni cilj je poiskati najboljšo možnost prenove kotlovnice, tako da bo ta ekološko in ekonomsko sprejemljiva. Izračunali smo celotne toplotne izgube zgradbe in na podlagi izgub določili potrebno toplotno moč kotla. Potrebno je bilo izbrati ustrezne kotle za ogrevanje z zemeljskim plinom, lahkim kurilnim oljem in lesno biomaso, ter izdelati ekonomsko analizo delovanja, primerjati različne kotle ter analizirati možnost soproizvodnje toplote in električne energije. Na podlagi analize smo ugotovili, da je najbolj rentabilna in obenem ekološko sprejemljiva rešitev med vsemi variantami ogrevanja postavitev nove kotlovnice z uporabo kotlov na lesno biomaso.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, lesna biomasa, posodobitev ogrevanja, soproizvodnja, energetska izkaznica, ekonomska upravičenost
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1585; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (4,56 MB)

9.
UPORABA LESNIH SEKANCEV ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE IN TOPLOTNE ENERGIJE V TERMOELEKTRARNI TOPLARNI LJUBLJANA, D. O. O.
Luka Debeljak, 2011, diplomsko delo

Opis: Termoelektrarna Toplarna Ljubljana d. o. o., (v nadaljevanju TE-TOL, d. o. o., Ljubljana), že vrsto let proizvaja električno energijo in ogreva prebivalce mestne občine Ljubljana. Od začetka delovanja, leta 1967, do danes se je marsikaj spremenilo. TE-TOL, d. o. o., Ljubljana že ves čas svojega delovanja kot primarni energent za pridobivanje električne in toplotne energije uporablja premog. Najprej je uporabljal slovenski premog iz rudnikov Trbovlje in Velenje, nato je leta 2001 začel uporabljati samo indonezijski premog z višjo kurilno vrednostjo in boljšimi okoljskimi karakteristikami, manj žvepla in pepela. Od leta 2008 v kombinaciji s premogom uporablja tudi lesne sekance. Danes je problematika obremenjevanja okolja in ozračja vedno bolj v ospredju, kar dokazuje tudi nova zakonodaja na tem področju. Tudi v TE-TOL, d. o. o., Ljubljana se tega dobro zavedajo, zato so začeli uporabljati tudi lesne sekance. Lesna biomasa (lesni sekanci) so eden izmed čistejših virov energije. Njihova kurilna vrednost je visoka, trdni ostanek pa precej manjši, saj v primerjavi s premogom bolj dogorijo. TE-TOL, d. o. o., Ljubljana že tretje leto uporablja tudi lesne sekance in proizvaja čistejšo električno in toplotno energijo. Električno energijo prek stikališča oddaja v električno omrežje Slovenije, toplotno energijo pa prek Energetike Ljubljana, d. o. o. v ljubljanski sistem daljinskega ogrevanja. Poleg daljinskega ogrevanja je zadnje čase veliko govora tudi o daljinskem hlajenju, ki bi lahko v poletnem času nadomestilo klimatske naprave, ki so zelo velik porabnik električne energije in posredno tudi velik obremenjevalec okolja.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, lesna biomasa, lesni sekanci, sosežig, daljinsko ogrevanje, daljinsko hlajenje, soproizvodnja (kogeneracija) toplotne in električne energije.
Objavljeno: 16.02.2012; Ogledov: 2954; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

10.
OPTIMIRANJE ENERGETSKIH INSTALACIJ V SPLOŠNI BOLNIŠNICI CELJE
Jernej Ferjanc, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje primere uporabe novih tehnologij optimiziranja energetskih instalacij na primeru javnega zavoda Splošne bolnišnice Celje. Opisana sta sistema soproizvodnje in fotovoltaike, trenutno bolj zastopanih tehnologij na trgu. Investicija v sistem soproizvodnje, kot ena izmed energetskih tehnologij z najvišjim izkoristkom, se na primeru Splošne bolnišnice Celje povrne v dveh letih in pol, ter ključno pripomore k energetski samozadostnosti ustanove ter znižanjem stroškov za energijo. Fotovoltaični sistem, trenutno najhitreje rastoča energetska tehnologija, se na primeru Splošne bolnišnice Celje izplača med 8-11 letom subvencionirane odkupne pogodbe z Agencijo Republike Slovenije za energijo. Investicija v fotovoltaični sistem predstavlja dodaten dohodek ustanove.
Ključne besede: kogeneracija, soproizvodnja elektrike in toplote, fotovoltaični sistem, Splošna bolnišnica Celje
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 1575; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (12,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici