| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Samospoznanje pri Platonu, Friedrichu Wilhelmu Nietzscheju in Emmanuelu Mounieru
Uroš Cvelbar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo temo samospoznanja in samospoznavnega procesa. Platon (s Sokratom), Nietzsche in Mounier so tisti filozofi, s pomočjo katerih smo zelo dobro spoznali filozofsko širino in globino obravnavane teme. Raziskali smo, kašen vpliv in kakšne implikacije ima samospoznanje na družbo in njeno politično življenje. Pri Platonu smo se osredinili na njegov dialog Alkibiad Prvi, v katerem zelo nazorno pokaže proces samospoznanja in njegovo praktično vrednost. Obrat v interpretaciji se zgodi, ko Platonovo samospoznanje obravnavamo v okviru spoznavanja samega sebe kot individualnega bitja v nasprotju z običajno interpretacijo. Večina interpretov Platonovo samospoznavanje obravnava kot splošno spoznanje samega sebe, torej človeške vrste. Ta obrat omogoča, da že pri Platonu razberemo ključne nastavke za vse poznejše teorije o samospoznanju oz. vzpostavitvi osebne identitete. Pri politični implikaciji obravnavamo Platonovo preslikavo posameznikovega psihološkega stanja na različne stanove v družbi oz. celo na državne ureditve. Pri Nietzscheju raziskujemo radikalno kritiko vseh pozitivnih izjav in definicij o samospoznanju. Vendar se Nietzschejeva pozicija izkaže za nezadostno: poleg tega da se pojavi problem subjektivistične filozofije, ki zapade v relativizem, z njegovimi pojmi ne moremo vzpostaviti konstruktivnega dialoga ali smiselnega sistema. Mouniera smo obravnavali kot enega glavnih predstavnikov personalizma. Izkaže se, da je s pojmom oseba in svojim aktivnim družbenim delovanjem posegel v politično prihodnost Evrope. Ob nenehnem preseganju samega sebe in svojih trenutnih danosti je ena ključnih lastnosti osebe prav aktivno delovanje, usmerjeno k drugemu in za drugega.
Ključne besede: Sokrat, Platon, Friedrich Wilhelm Nietzsche, Emmanuel Mounier, samospoznanje, samospoznavanje, sebstvo, oseba, personalizem, jaz
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1330; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (803,90 KB)

2.
Razumevanje sokratske ironije
Špela Korošec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Razumevanje sokratske ironije je predstavljena ironija starogrškega filozofa Sokrata v Platonovih dialogih, pomembna dilema, ki se je je lotilo že mnogo filozofov in filozofinj in je aktualna vse do današnjih dni. Raziskali smo ironijo – njeno predhodnico eironeío in njen starogrški pomen, ter njen zgodovinski in semantični razvoj do današnje moderne ironije. Primerjali smo različne teorije sokratske ironije in odkrivali, na kakšen način je ironija v dialogih uporabljena in s kakšnim namenom. S pomočjo dognanj filozofa Gregoryja Vlastosa smo pokazali, kako je prav Sokrat spremenil semantični pomen predhodnici ironije, eironeíi. Z deskriptivno metodo smo pregledali kritike in dopolnitve Vlastosovih tez in s komparativno metodo primerjali nova spoznanja o sokratski ironiji z ironičnimi značilnostmi dialoga Fajdros ter tako pokazali sokratsko ironijo na konkretnih primerih.
Ključne besede: Sokrat, ironija, Platon, sokratska ironija, Gregory Vlastos, filozofija.
Objavljeno: 19.07.2016; Ogledov: 877; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (395,58 KB)

3.
OTROKOVO RAZUMEVANJE SOCIALNIH VRLIN
Maša Draksler, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Otrokovo razumevanje socialnih vrlin, se dotika predvsem normativne etike in sicer natančneje, ene izmed strategij normativne etike – etike vrlin. V teoretičnem delu smo natančneje opredelili ter predstavili problematiko vrlin in različne poglede nanje, dotaknili smo se moralne vzgoje in teorij, ki se je tičejo ter nekaj besed namenili tudi različnim nivojem moralnega presojanja. Različne poglede na vrline smo predstavili s strani treh velikih filozofov – Sokrata, Platona in Aristotela. Pojasnili pa smo tudi vrline, ki smo jih uporabili pri empirični raziskavi. V empiričnem delu diplomske naloge pa smo se osredotočili na empirično raziskavo o tem, kako predšolski otroci razumejo, prepoznajo in dojemajo pet različnih vrlin, ki smo jih izbrali na podlagi intervjujev z njimi. Te vrline so prijateljstvo, pogum, potrpežljivost, dobrota in delavnost. Namen diplomskega dela je bil, da smo na osnovi poglobljene študije etike vrlin izvedli empirično raziskavo z otroci in ugotovili kaj otrokom predstavlja in vključuje pomen določene vrline, kako to vrlino razumejo in kaj pri otrocih zajema. V okviru diplomske naloge smo uporabili tako teoretične kot empirične metode raziskovanja, saj je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Najpomembnejša ugotovitev našega diplomskega dela je, da tudi predšolski otroci že kognitivno razumevajo in dojemajo vrline ter v veliki meri že razumejo, kaj pomeni ravnanje oziroma delovanje v skladu z njimi. Otroci v predšolskem obdobju delujejo predvsem na podlagi konkretnih izkušenj. Vendar v skladu z vrlinami najpogosteje delujejo predvsem zato, da se izognejo neodobravanju s strani odraslih, torej iz avtoritete in spoštovanja ter jih šele kasneje ponotranjijo in osmislijo. Vrline, ki so del nas oziroma našega značaja, pripomorejo k regulaciji socialnih odnosov in posamezniku nudijo orientacijo za delovanje v družbi.
Ključne besede: etika, etika vrlin, morala, moralna vzgoja, teorije moralne vzgoje, moralno presojanje, vrline, Sokrat, Platon, Aristotel, otrok, predšolski otrok, prijateljstvo, potrpežljivost, delavnost, dobro, dobrota, pogum, otrokovo razumevanje vrlin.
Objavljeno: 10.10.2012; Ogledov: 2685; Prenosov: 459
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici