| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodišče Evropske unije : diplomsko delo
Romana Prelesnik, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: sodišča, Sodišče Evropske unije, Evropska unija, EU, diplomske naloge
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2923; Prenosov: 1032
.pdf Celotno besedilo (465,81 KB)

2.
DRŽAVNA POMOČ V OBLIKI DAVČNIH UKREPOV
Alen Kurtiš, 2014, diplomsko delo

Opis: Središče diplomskega dela predstavljajo vprašanja o državnih pomoči, ki so zelo kompleksna. V prvem delu je predstavljena splošna problematika državnih pomoči in kriteriji, ki določajo kdaj gre za državno pomoč v smislu 107(1) člena PDEU. Na koncu prvega dela so opisani še izjemni primeri, ki dovoljujejo državno pomoč, kljub temu, da je v večini primerov le ta nedovoljena. V drugem delu, pa je natančneje predstavljena ena izmed oblik državnih pomoči, to so davčni ukrepi. Opisani so kriteriji za določitev davčnih ukrepov kot državne pomoči, ter glavne problematike posameznih kriterijev. Vse skupaj je podkrepljeno s sodno prakso Sodišča Evropske Unije in mnenji Evropske komisije. Tudi tukaj so predstavljene izjeme, ki dovoljujejo državno pomoč v obliki davčnih ukrepov, kljub temu, da so po večini na ravni Evropske unije nezdružljive z notranjim trgom. Na koncu pa je predstavljena aktualna problematike državnih pomoči v obliki davčnih ukrepov skozi vpliv finančne krize.
Ključne besede: Državne pomoči; člen 107. PDEU; Evropska komisija; Sodišče Evropske unije; davčni ukrepi; selektivni davčni ukrepi; utemeljitev splošne sheme davčnega sistema.
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 885; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (586,95 KB)

3.
PROTIDAMPINŠKI UKREPI EVROPSKE UNIJE S POUDARKOM NA SODNI PRAKSI
Tamara Gajski, 2015, diplomsko delo

Opis: Ukrepi trgovinske zaščite težijo k odpravi učinkov nepoštene trgovinske prakse in škodljivosti uvoza za industrijo, ki jo povzroča nepoštena trgovinska praksa. Namen tega diplomskega dela je predstaviti instrumente trgovinske zaščite Evropske unije, podrobneje ponazoriti pravno ureditev protidampinških ukrepov v Evropski uniji in, za poglobljeno razumevanje, vključiti še sodno prakso. V uvodnem delu se dotaknemo zgodovine pravnega urejanja dampinga in povezanosti med Svetovno trgovinsko organizacijo in Evropsko unijo, vplivi sprejetih aktov v eni in drugi organizaciji ter opredelimo osnovni pravni akt, ki se nanaša na damping in to je mednarodni sporazum - Splošni sporazum o carinah in trgovini GATT 1994 v členu VI. Tukaj se navežemo na ukrepe zunanje trgovinske zaščite, ki jih razdelimo na protidampinške ukrepe, protisubvencijske ukrepe oziroma izravnalne ukrepe ter zaščitne ukrepe. Protidampinški ukrepi so eni izmed ukrepov skupne zunanjetrgovinske zaščite EU. V tem diplomskem delu jih bomo skupaj s sodno prakso Sodišča EU podrobneje obravnavali. Obravnava bo potekala po logičnem zaporedju, ki je sprejeto v Uredbi Sveta (ES) 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti. Za lažjo ponazoritev in razumevanje posameznih členov uredbe, vključimo v besedilo sodno prakso Sodišča Evropske unije.
Ključne besede: damping, protidampinški ukrepi, ukrepi trgovinske zaščite, Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija, sodna praksa, Sodišče Evropske unije
Objavljeno: 02.06.2015; Ogledov: 1811; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (781,02 KB)

4.
Pravica biti pozabljen v digitalni dobi
Vesna Bobek, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pravico biti pozabljen v dobi, ki je zelo povezana z uporabo spleta. Ta pravica postaja vse pomembnejša in s tem vse kar je z njo povezano. Predpisi na tem področju so dokaj zastareli in ne zagotavljajo vsega potrebnega, da bi bile pravice posameznikov ustrezno varovane. Praksa je pokazala, da je varstvo osebnih podatkov treba prenoviti in pri tem biti pozoren na to, da interpretacija ter avtentična razlaga čim podrobneje pojasnita, kaj pravica sploh pomeni in kakšno ter čigavo ravnanje je potrebno. Dejstvo je, da pravica biti pozabljen ni nova pravica in da ima svoje začetke že v prvih predpisih Evropske unije, ki varujejo zasebnost posameznikov ter v poznejših aktih še osebne podatke. Pravica biti pozabljen izvira iz pravice do izbrisa, ki pa jo države članice v svojih nacionalnih predpisih zaradi direktive urejajo vsaka zase, kar vodi do različnih interpretacij. Temu se sedaj obeta preobrat, saj je sprejet nov predpis, ki bo reformiral in nadomestil prejšnjega. Skozi študij posameznih določb aktov, strokovnih mnenj in sodb je razvidno, da so pogledi na ureditev ter argumentacijo za in proti pravici različni. V prihodnosti je zaradi aktualnosti in nejasnih določb na tem področju pričakovati več navodil ter razlag.
Ključne besede: pravica biti pozabljen, varstvo osebnih podatkov, pravica do izbrisa, splet, Sodišče Evropske unije, 17. člen Uredbe 2016/679
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 763; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (996,89 KB)

5.
Pojem delavca v pravu Evropske unije
Sandra Gobec, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavan pojem delavca v pravu EU. Ta pojem služi določitvi personalne veljavnosti delovnega prava EU. Ko je osebi priznan status delavca, je upravičena do posebnega varstva. V pravu EU ni enotne opredelitve tega pojma, temveč se spreminja glede na področje uporabe. Pojem delavca v smislu člena 45 PDEU je avtonomen pojem prava EU. Za delavca se šteje oseba, ki določeno obdobje za plačilo opravlja storitve v korist in po navodilih druge osebe. Enaka široka opredelitev se uporablja na področju enakega plačila in na nekaterih drugih področjih, na katerih direktive pojma delavca izrecno ne definirajo (varstvo materinstva in starševstva, kolektivni odpusti, organizacija delovnega časa), v primeru Direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela pa četudi se na podlagi besedila direktive zdi, da je opredelitev pojma delavca rezervirana za nacionalne pravne sisteme. Na večini drugih področij Sodišče Evropske unije definiranje pojma delavca v smislu direktiv prepušča državam članicam in ga ne šteje za avtonomen pojem prava EU. Kljub temu pa polni učinek direktiv in splošnih načel prava EU postavljata omejitve diskreciji, ki jo imajo države članice.
Ključne besede: delavec, samozaposleni, delovno razmerje, delovnopravno varstvo, delovno pravo EU, prosto gibanje delavcev, načelo enake obravnave, Sodišče Evropske unije
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 645; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

6.
Molk organa in sodno varstvo s primerjalnopravno analizo
Barbara Balažic, 2019, magistrsko delo

Opis: Molk organa kot poseben upravnoprocesni institut nastopi, kadar v predpisanem roku ne pride do izdaje oziroma vročitve upravnega akta, s katerim bi pristojni organ moral odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe. Upravna neodzivnost je pravno vprašanje, povezano z načelom dobrega upravljanja, varstva pravic strank in načelom zakonitosti, ki ščiti pred samovoljo in arbitrarnostjo upravnih organov. Posamezni nacionalni upravni sistemi molk organa različno urejajo in zakonodajalec kršitev predpisanih rokov za odločanje ne opredeli kot nezakonito dejanje. Najbolj razširjen pravni učinek molka organa je fikcija negativne odločitve, ki omogoči uveljavitev pravnih sredstev, kajti šteje se, da je bil zahtevek stranke zavrnjen. Vse bolj pa se z namenom večje učinkovitost upravnega odločanja, kot izjema od klasičnega molka organa, uveljavlja fikcija pozitivne odločitve, ki jo spodbuja tudi pravo Evropske unije. Sodni nadzor nad zakonitostjo delovanja uprave se izvaja preko kontrole dokončnih upravnih aktov, ki predstavljajo predpostavko za sprožitev upravnega spora. Ker v primeru molka organa formalnega upravnega akta ni, se s tem onemogoča sodni nadzor in sprožitev upravnega spora stranki. Zato neizdan upravni akt v primeru molka organa nadomesti fikcija negativne odločitve in gre za t. i. predhodni upravni spor. Sodišče ima v primeru tožbe s katero se zahteva izdaja oziroma vročitev upravnega akta na voljo več možnosti. Lahko naloži izdajo upravnega akta pristojnemu organu, vročitev odločbe ali ob izpolnjenih zakonskih pogojih samo odloči v zadevi. Toda nadomeščanje upravnih aktov s sodnimi odločbami ni pravilo, temveč se uporabi v primeru, kadar je zaradi pravnih in dejanskih okoliščin odločitev sodišča potrebna. V skladu s 6. in 13. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah imajo posamezniki pravico do učinkovitega pravnega sredstva na nacionalni ravni in do dostopa do sodišča ter poštenega postopka v razumnem roku tudi v upravnih zadevah. Upravno sodstvo z nadzorstveno funkcijo nad delom uprave predstavlja pomembno instanco varstva človekovih pravic, saj se z možnostjo upravnega spora v primeru molka organa uresničuje načelo pravne države. Po sprejetem subjektivnem konceptu upravnega spora, ki temelji na varstvu pravic, posameznik z zatrjevanjem kršitve s posledicami prispeva k varstvu objektivne zakonitosti pravnega reda. Upravna sodišča ne presojajo zgolj zakonitosti dokončnih upravnih aktov in dejanj uprave, temveč s svojimi odločitvami usmerjajo delovanje upravnih organov.
Ključne besede: uprava, sodni nadzor, upravno sodišče, upravni akt, fikcija negativne odločitve, upravni spor, pravo Evropske unije
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 430; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (825,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici