Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V luči poglabljajoče se podnebne krize, ki predstavlja osrednji izziv današnjega časa, se povečuje pogostnost postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) za dosego ciljev zaščite in varstva okolja. Gre za še en poskus uporabe orodja mednarodnega prava, ki se do sedaj ni izkazalo kot pretirano učinkovito sredstvo za zaščito našega planeta pred čezmernim izkoriščanjem in degradacijo naravnega temelja za življenje. Vsi razpoložljivi znanstveni podatki namreč kažejo, da se stanje okolja poslabšuje in da v boju proti podnebnim spremembam izgubljamo. Uporaba postopka pred ESČP za namene varstva okolja temelji na neizpodbitni povezavi med človekovimi pravicami in okoljem, ki je bila v kakem mednarodnem pravnem aktu prvič omenjena leta 1972, ko je bila sprejeta Stockholmska deklaracija. Povsem jasno je, da brez zdravega in čistega okolja ne moremo v celoti uživati nekaterih človekovih pravic, ki nam jih podeljuje Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP). Ravno sklicevanje na obstoječe človekove pravice v EKČP, kot sta pravica do življenja in pravica do zdravja, predstavlja podlago za varstvo okolja skozi postopek pred ESČP. Pritožniki pred ESČP namreč zatrjujejo, da je do kršitev njihovih človekovih pravic prišlo zaradi nedovoljenih posegov v okolje. ESČP je do danes odločilo v številnih primerih, povezanih z okoljem, in pri odločanju uporabilo temeljna načela, kot so previdnostno načelo, načelo trajnostnega razvoja in doktrina proste presoje. Kljub obsežni in poglobljeni sodni praksi na področju okolja pa narava postopka pred ESČP predvsem zaradi svoje antropocentrične perspektive močno omejuje učinkovitost varstva, saj je v primerih, ko škode ne utrpi človek, ampak le okolje, slednje praktično nevarovano. Varstvo okolja dalje pomembno omejujejo tudi občasna nedoslednost sodne prakse in neučinkovite sankcije, ki kršiteljev ne potisnejo v smer proti ustreznim spremembam.
Ključne besede: varstvo okolja, Evropsko sodišče za človekove pravice, antropocentrično varstvo, zdravo življenjsko okolje, podnebne spremembe, onesnaževanje, prosta presoja, subsidiarnost
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: V osrčju vsake družbe, vključno s slovensko, je njen zdravstveni sistem, ki je ključen za ohranjanje zdravja prebivalcev. Zdravstveno stanje prebivalstva vpliva na blagostanje celotne družbe, to pa posledično vpliva tudi na gospodarski razvoj države. Slovenski zdravstveni sistem temelji na načelih univerzalnosti, solidarnosti in dostopnosti. Zaradi vsega naštetega sta ključnega pomena razumevanje in analiziranje morebitne korupcije v tem vitalnem sektorju. Pomembno je, da se ohranja zaupanje javnosti v zdravstvo, še bolj pa sta pomembni kakovostna oskrba in obravnava pacientov. Za kakovostno zdravstveno oskrbo so potrebna visoka finančna sredstva, zato je toliko bolj pomembno zagotoviti transparentnost celotnega zdravstvenega sektorja. Korupcija je velik problem sodobne družbe, ki zavira, če ne celo onemogoča razvoj. Sredstva, ki bi morala biti namenjena širši družbi, so namreč uporabljena kot sredstva za dosego zasebnih ciljev posameznikov in skupin. Cilja zaključnega dela sta bila spoznavanje pojma korupcije v zdravstvu in analiza Računskega sodišča Republike Slovenije. S pomočjo analize literature in člankov so bili predstavljeni ključni pojmi, kot so korupcija, oblike korupcije (v zdravstvu), integriteta itd. Predstavljeni so bili tudi Računsko sodišče, njegovo delovanje, revizijski proces in pomen Računskega sodišča. Pregled in analize izbranih devetih revizij Računskega sodišča (in porevizijska poročila) od leta 2019 naprej so pokazale, da se v slovenskem zdravstvenem sistemu pojavljajo in ponavljajo problemi pomanjkanja podatkov in problemi s sistemom javnih naročil. Predstavljene so bile tudi možnosti za izboljšanje stanja, kot sta uvedba tehnologije veriženja podatkovnih blokov (angl. Blockchain) ter povečanje integritete in rabe etičnih kodeksov. Predstavljena so bila še priporočila Računskega sodišča, kot izhajajo iz izbranih revizijskih poročil, med drugim dosledno spremljanje, izdelava in pridobivanje podatkov ter evidenc in nadgradnje izobraževanj in usposabljanj za odločevalce.
Ključne besede: korupcija, slovensko zdravstvo, Računsko sodišče, poročila, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 329; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava življenje in delo zgodovinarja Jana Šedivýja. Jan Šedivý se je rodil 11. septembra 1899 v Linzu. Zaradi očetove smrti je svoje otroštvo od prvega leta dalje preživel pri stricu v okolici Male Nedelje. Med letoma 1912 in 1920 je obiskoval Klasično gimnazijo Maribor. Po zaključku gimnazije se je vpisal na študij zgodovine in zemljepisa na Univerzi v Ljubljani, ki ga je nadaljeval v Beogradu, v Pragi in v Sofiji. Diplomiral je leta 1929 v Beogradu. Leto kasneje je bil imenovan za profesorja na Klasični gimnaziji Maribor, kjer je poučeval vse do leta 1941. To je bilo najplodnejše obdobje njegovega delovanja. V Mariboru se je ustalil, si ustvaril družino in – razen med vojno – bival vse do svoje smrti. Poleg opravljanja profesorskega poklica je ves čas pisal ter bil odbornik Zgodovinskega društva v Mariboru, član Muzejskega društva v Mariboru in član Pedagoške centrale. V okviru klasične gimnazije in zgodovinskega društva je imel večkrat predavanja s področja zgodovine in poznavanja slovanskih narodov. Z nemškim napadom na Jugoslavijo in začetkom druge svetovne vojne na Slovenskem se je kot prostovoljec odločil za vstop v jugoslovansko vojsko, kmalu pa je postal nemški vojni ujetnik. Po uspešnem pobegu in prihodu njegove družine v Beograd je čas vojne preživel v Zrenjaninu. Tukaj je poučeval na gimnaziji do avgusta 1945. Leta 1945 je prevzel službo profesorja ruščine na I. gimnaziji Celje, kjer je poučeval do leta 1950, ko je sprejel službo na II. gimnaziji Maribor. Menjava oblasti v Jugoslaviji in komunistične čistke, ki so zajele vsa področja javnega življenja, so privedle tudi do »obračuna« z državnimi uslužbenci, ki se temu niso uklonili. Februarja 1952 so na širšem področju Maribora uvedli postopke proti delavcem v prosveti. Eden izmed teh je bil tudi Jan Šedivý. Sodišče ga je spoznalo za krivega in mu naložilo kazen – prepoved službovanja za eno leto. Leta 1953 je bil Šedivý upokojen. Umrl je zaradi srčnega zastoja, 12. maja 1969, v Mariboru, kjer je tudi pokopan. Njegov opus zajema številne članke, ki jih je objavljal v Straži, Novi straži, Mladiki, Slavistični reviji, Socialni misli, Časopisu za zgodovino in narodopisje, Jeziku in slovstvu, Pedagoškem zborniku Slovenske šolske Matice, Mariborskem koledarju, Kroniki, Domu in svetu ter Vestniku. Izdal je tudi dva samostojna učbenika: Oris zgodovine Jugoslovanov in Češčina za samouke.
Ključne besede: Jan Šedivý, zgodovinar, profesor, gimnazija, Maribor, sodišče
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 1040; Prenosov: 63
Celotno besedilo (18,13 MB)

Opis: Specializacija sodišč je hitro naraščajoč trend, ki se je močneje izrazil zlasti v državah v razvoju in nedavno razvitih državah. Sodišča imajo ozko usmerjeno jurisdikcijo, na katerih sodijo posebej usposobljeni sodniki za določeno materijo. Kljub temu se posamezne razvite države še zmeraj ne odločajo za ustanavljanje specializiranih sodišč, niti specializiranih oddelkov rednih splošnih sodišč. Razloge za to je mogoče iskati tudi v strahu posameznih držav, da bi takšna reorganizacija sodnega sistema utegnila povzročiti številne izzive, predvsem na področju financ in kadrovanja. V skladu z določili italijanske zakonodaje, ki jo podrobneje obravnavam v magistrskem delu, specializiranih sodišč ni mogoče ustanoviti, je pa mogoče v okviru rednih sodišč splošne pristojnosti ustanoviti posebne oddelke za posamezne zadeve. V okviru teh posebnih oddelkov so lahko v odločanje vključeni tudi kvalificirani posamezniki, ki niso člani sodstva. Težnja po ustanovitvi novih specializiranih oddelkov, namenjenih izboljšanju organizacije italijanskega sodstva in kvaliteti odločanja v posameznih postopkih, se je v Italiji pojavila v začetku 21. stoletja. Predvsem je temu botrovalo naraščajoče število sodnih primerov, zaradi česar se je za Italijo razširilo splošno mnenje kot državo z zelo počasnih in neučinkovitim sodnim sistemom. Drugače pa je bilo v ureditvi vojaškega pravosodja. V preteklosti se je sam izraz vojaško pravo izpostavljal kot način vojaškega uveljavljanja reda nad civilnim prebivalstvom, kasneje pa se je razširil na disciplinsko vojaško pravo, katerega cilj je zagotavljanje discipline znotraj oboroženih sil. Stuktura sodišč, pravna pravila, ki so praviloma strožja in postopki v vojaškem pravosodju se lahko bistveno razlikujejo od tistih v civilnih postopkih. V zadnjih dveh desetletjih so se v številnih nacionalnih sistemih vojaškega pravosodja zgodile spremembe. Zaradi razvoja pravosodnih sistemov, zagotavljanja spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter teženj po vzpostavitvi čim bolj pravičnega sodnega sistema, so številne države po svetu popolnoma opustile vojaška sodišča, vojaške kazenske zadeve pa so v celoti ali deloma prepustila splošnim sodiščem. V posameznih državah so se tako za obravnavanje zadev oblikovali posebni specializirani vojaški sodni oddelki, drugod pa so te zadeve v pristojnosti splošnih rednih sodišč. Kljub temu vojaška jurisdikcija kot poseben del sodnega sistema še zmeraj obstaja v številnih državah, tudi evropskih. Ponekod gre ureditev do te stopnje, da pristojnosti vojaških sodišč podredijo tudi policijo in ostale pripadnike nacionalnih varnostnih sil ter zaposlene, ki so neposredno ali posredno vključeni v opravljanje nalog v sestavi organov oboroženih sil. Argument za obstoj vojaških pravosodnih sistemov, vzporedno s civilnim sistemom, je večinoma ta, da splošnim sodnikom običajno primanjkuje strokovno znanje o vojaških zadevah. Glavni razlog za ločeni sodni sistem je edinstveni značaj vojaške branže, kjer imajo disciplina, organiziranost in hierarhija ključno vlogo ter so bistvene za ohranjanje učinkovitosti in bojne pripravljenosti oboroženih sil.
Ključne besede: Specializacija, sodišče, sodni oddelek, kazensko pravo, vojaški pravosodni sistem, vojaška zakonodaja, vojno pravo, ločeni sodni sistem.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 475; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Živimo v obdobju, ko se tehnologija iz dneva v dan hitro razvija. Posledično je umetna inteligenca eno od glavnih orodij človeštva, ki ljudem izboljšuje kakovost življenja. Pojem umetne inteligence je največkrat mišljen v kontekstu strojnega posnemanja človeškega obnašanja in razmišljanja. Njena vpeljava v pravni sektor, natančneje v sodni sistem, pa je vse bolj kot preproste narave. Kljub temu da uporaba umetne inteligence s seboj prinese vprašanja glede etičnih načel in človekovih pravic, si kar nekaj držav zelo prizadeva za njeno vpeljavo v pravosodni sistem. Med njimi so Kitajska in Združene države Amerike, ki v tehnološkem razvoju močno prednjačijo pred ostalimi. Za razliko od njiju so drugod po svetu v Evropi, Rusiji in Avstraliji do uporabe naprednih tehnologij na sodiščih zelo kritični. Lahko bi rekli, da želijo postopoma in natančno izdelati zakonodajo, ki bo ščitila človeka in skrbela, da mu ne bodo kršene njegove temeljne pravice. Z uporabo umetne inteligence se namerava razbremeniti sodni sistem in izboljšati njegovo učinkovitost. Ugotovili smo, da uporaba orodij umetne inteligence skrajša sodne postopke in posledično se zmanjšajo tudi stroški obravnave. Nazadnje smo v diplomski nalogi opredelili prihodnost sodniškega poklica. Ugotovili smo, da v časovnem okviru desetih let še ne bo prišlo do uporabe robotskih oziroma e-sodnikov, saj do danes še nismo uspeli razviti sistemov, ki bi pri svojih odločitvah lahko upoštevali večje število okoliščin, kot jih je pri odločanju sposoben človek. Ne glede na to, da trenutno v razvoju in uporabi prednjačijo Združene države Amerike, menimo, da je Kitajska na zelo dobri poti, da jo v roku nekaj let prehiti. Kitajska bi lahko bila celo prva država, ki bi vzpostavila sistem, v katerem imajo pomembno vlogo robotski sodniki.
Ključne besede: diplomske naloge, umetna inteligenca, sodišče, sodnik, postopek, sistem, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 1184; Prenosov: 204
Celotno besedilo (848,62 KB)