| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KAZENSKOPRAVNA PROBLEMATIKA DAVČNEGA VRTILJAKA
Simon Križnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni vrtiljak je najbolj znana sistemska utaja davka na dodano vrednost (dalje DDV), z načinom pogostih nakupov in prodaj med sodelujočimi davčni zavezanci, ki so lahko resnični ali fiktivni, en udeleženec pa se nahaja v drugi državi Skupnosti. Utaja DDV tipa vrtiljak deluje na principu zahtevkov vračila DDV, ki v verigi dobav nikoli ni bil vplačan. Je resen problem vseh držav članic EU, ki je nastal z uvedbo sistema prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala znotraj skupnostnega evropskega trga. Davčni vrtiljaki bodo obstajali tako dolgo, dokler ne bo sistematičnih sprememb zakonodaje pri ustanavljanju gospodarskih družb tipa »missing trader« in učinkovitih davčnih organov, organov pregona in eksplicitnih obsodilnih sodb zoper organizatorje davčnih vrtiljakov. Kazensko pravo ne more biti edino sredstvo v boju zoper tovrstno gospodarsko kriminaliteto. Preseganje stanja neučinkovitosti na tem področju je v državi, ki se neuspešno spopada z gospodarskim kriminalom, dolgoročno možno ob združitvi moči strok gospodarskega prava, kazenskega prava, kriminalistike, kazenskega procesnega prava in nujnega dviga zavesti oziroma gospodarske kulture.
Ključne besede: davčni vrtiljak, »missing trader«, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, davčna zatajitev, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča ES C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev, ukrepi za izboljšanje.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2528; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (615,28 KB)

2.
DAVČNI VRTILJAK
Sandi Vidovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Davčna prevara, znana kot »missing trader«, je sistemsko organizirana utaja davkov. Že od leta 1992 so transakcije med državami EU obdavčene z 0 % stopnjo davka na dodano vrednost. Sistemsko organizirana prevara izkorišča sistem obdavčitve z davkom na dodano vrednost, kjer prihaja do ponavljajočih se nakupov in prodaj med poslovnimi subjekti. Tako prihaja do nezakonitega uveljavljanja odbitka vstopnega davka na dodano vrednost oziroma do neupravičenega zahtevka za vračilo davka na dodano vrednost, ki s strani »missing trader«družbe ni bil plačan.
Ključne besede: Ključne besede: gospodarski kriminal, davčni vrtiljak, »missing trader«, finančna kriminaliteta, davčne utaje, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba Komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča EU C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev.
Objavljeno: 03.02.2011; Ogledov: 3200; Prenosov: 492
.pdf Celotno besedilo (7,75 MB)

3.
MEDNARODNO SODIŠČE ZA POMORSKO MEDNARODNO PRAVO
Tadeja Gider, 2015, diplomsko delo

Opis: Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo (ITLOS), s sedežem v Hamburgu, je bilo ustanovljeno 16. 11. 1994, s svojim delom pa začelo 1. 10. 1996. Sodišče sestavlja 21 sodnikov. Izvolijo jih države pogodbenice Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu na sestanku, ki ga skliče Generalni sekretar ZN. Sodniki so izvoljeni po geografskem ključu OZN in zastopajo vse poglavitne pravne sisteme sveta. Njihov mandat traja devet let z možnostjo ponovne izvolitve. Da je zagotovljen sistem rotacije, se volitve izvajajo na vsaka tri leta. Sodniki med sabo izvolijo predsednika in podpredsednika. Mandat obeh traja tri leta, z možnostjo ponovne izvolitve. Sodišče lahko zaseda tudi v manjših senatih. Organiziranih je sedem senatov, in sicer za morsko dno, ad hoc senat za morsko dno, za skrajšani postopek, ribolov, morsko okolje, morsko razmejitev in senat za posebne zadeve. Pristojnost Sodišča je podana, kadar spor zadeva uporabo ali razlago Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu ali katerega koli drugega mednarodnega sporazuma, ki je v skladu z namenom Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu. Pri svojem delu Sodišče uporablja Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu, druga pravila mednarodnega prava, ki niso v nasprotju s Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu ter ob predhodnem dogovoru strank tudi načelo ex aequo et bono. Sodi v sporih med državami podpisnicami Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu, v primeru XI. poglavja Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu pa tudi v sporih med entitetami. Sodišče je prav tako pristojno za izdajanje svetovalnega mnenja. Postopek pred Sodiščem se začne z vlogo ali obvestilom o posebnem sporazumu in se v nadaljevanju deli na dva dela; na pisni in ustni del. V pisnem delu mora tožnik vložiti memorial, toženec pa mora vložiti nasprotni memorial. Sodišče po zaključku pisnega dela postopka določi datum za začetek ustnega dela postopka. Ustni del se mora začeti v roku šestih mescev po zaključku pisnega dela. Obravnave so javne, razen, če Sodišče odloči drugače ali stranke zahtevajo izključitev javnosti. Na obravnavah se zaslišuje stranke, priče in izvedence. Ko zastopniki strank zaključijo s predstavitvijo primera pred Sodiščem, predsednik Sodišča razglasi konec ustnega dela postopka. Sodniki se sestanejo, da se posvetujejo o odločitvi. Ko je sodba sprejeta, se jo prebere na javnem zasedanju Sodišča. S tem postane zavezujoča za stranke postopka. Dopuščena je možnost predložitve ločenega ali nasprotnega mnenja sodnikov. Sodba je dokončna. Strankam je omogočena zahteva za razlago sodbe glede njenega pomena ali obsega. Prav tako je dopuščena revizija sodbe, vendar samo takrat, kadar se odkrije neko novo dejstvo, ki lahko predstavlja odločilen faktor in je bilo predhodno neznano Sodišču ter stranki pod pogojem, da nevednost dejstev ni bila posledica malomarnosti stranke. Sodišče poleg rednega postopka vodi tudi naslednje dodatne postopke: predhodni postopek, postopek za odreditev začasnih ukrepov, postopek za takojšnjo izpustitev posadke in plovila, postopek pred Senatom za morsko dno, postopek pred Senatom za posebne zadeve ter svetovalni postopek. Postopek za odreditev začasnih ukrepov ter postopek za takojšnjo izpustitev plovila in posadke imata prednost pred ostalimi postopki. Pri primerjavi statutov Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo in Meddržavnega sodišča, opazimo veliko podobnosti kot npr.: organizacija obeh sodišč, potek postopka, pristojnost podajanja svetovalnega mnenja … Ker gre za dve različni vrsti sodišč, ki sta pristojni za različne vrste sporov, se najdejo tudi razlike kot npr.: volitve in število sodnikov, pristojnosti obeh sodišč, kdo so stranke v postopku,… Sodišče je do danes obravnavalo 23 primerov. V dveh primerih še ni izdalo sodbe. Velika večina primerov se nanaša na zahtevo po začasnih ukrepih ali takojšnjem izpustu plovila in posadke.
Ključne besede: ustanovitev Sodišča, sedež Sodišča, sodniki Sodišča, senati, pristojnost Sodišča, postopek pred Sodiščem, pisni del, ustni del, sodba, posebni postopki, primerjava statutov, primeri obravnavani s strani Sodišča.
Objavljeno: 02.06.2015; Ogledov: 1652; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (478,57 KB)

4.
Upravni spor v davčnih zadevah
Marjanca Faganel, 2016, magistrsko delo

Opis: Način odločanju v upravnem sporu in organizacijo sodišč v davčnih zadevah v R Sloveniji ureja Zakon o upravnem sporu (kratica ZUS-1). Zakonska ureditev upravnega spora ni v ničemer prilagojena odločanju o davčnih zadevah, razen glede pristojnosti sodišč, katerih zgodovinski razvoj je na ozemlju R Slovenije sintetično predstavljen. Ne upošteva namreč specifičnih načel, kot so strožja zakonitost ob prepovedani arbitrarnosti, poudarjen pomen materialne resnice ter vsebini zadev prilagojeni način njenega ugotavljanja, davčna tajnost in dolžnost zavezanca za dajanje podatkov s poudarkom, da so ti resnični. Prikazan je zgodovinski razvoj upravnosodnega odločanja v davčnih zadevah na ozemlju R Slovenije. Po sintetični opredeliti kategorije davščin analiziramo postopek odločanja v davčnih zadevah; najprej pred davčnimi organi in nato podrobno pred sodiščem v t.i. upravnem sporu. Naloga, izhajajoč iz predstavitve davčnih načel, analitično preverja usklajenost zakona o upravnem sporu v odločanju o davčnih zadevah z Ustavo R Slovenije in s pravom Evropske unije. V iskanju pobud za izboljšanje zakonske ureditve pa na osnovi odgovorov na posebni vprašalnik in na osnovi literature prikazuje sodno varstvo v nekaterih državah zlasti Evropske unije, ki so zaradi pravnega sistema relevantne za Slovenijo, ali pa vsebujejo rešitve dilem, ki bi se lahko vključile tudi v slovensko ureditev. Sklepni ugotovitvi o zgolj delni neprilagojenosti upravnega spora odločanju o davčnih zadevah sledi konkretni predlog, v čem bi bilo potrebno predpise dopolniti, morda tudi z nekaterimi rešitvami iz tujih ureditev.
Ključne besede: upravni spor, davčna zadeva, davčna načela, sodno varstvo, organizacija sodišč, tožba v upravnem spor, odločanje v davčnih zadevah, pravila postopka, materialna resnica, sodba sodišča, pravna sradstva, revizija
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 990; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (787,68 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici