| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvijanje socialnih veščin z lutkovnim projektom : diplomsko delo
Mateja Mašek, 2021, diplomsko delo

Opis: Otroci se socialnih veščin naučijo preko interakcij z drugimi otroci in odraslimi osebami. Socialne igre v vrtcu predstavljajo pomemben del socialnih interakacij, ki so lahko v pomoč pri razvoju socialnih veščin. V praktičnem delu naloge smo s pomočjo lutkovnega projekta opisali pripravo, izvedbo in evalvacijo lutkovnega projekta v skupini 20 otrok, starih 5 do 6 let, v katerega smo vključili socialne igre. Otroke smo ocenili pred in po izvedbi projekta po postavkah za posamezne socialne veščine. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v izražanju strpnosti otrok, pri otrokovem ustreznem izražanju misli, čustev, želj in potreb, v zmožnostih sodelovanja otroka v socialnih igra s pravili, v spontanem sodelovanju v skupinskih nalogah in prilagajanju članom skupine, v izkazovanju empatije, pri spoštovanju pravil iger, pri uspešni komunikaciji z vrstniki, pri reševanju konfliktov brez agresije, pri vzpostavljanju prijateljskih odnosov, pri spontani igri z lutko, pri otrokovem vključevanju lutke ljubljenke v dnevno rutino in sproščenem odnosu do lutke pred in po izvedbi projekta. Rezultati te naloge so pomembni za razumevanje razvoja socialnih veščin ob uporabi lutke ljubljenke v skupini.
Ključne besede: Socialne veščine, lutka ljubljenka, motivacija, socialne igre, medsebojni odnosi, predšolska vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 261; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

2.
Oblikovanje in evalvacija modula razvijanja socialnih veščin za mlajše odrasle
Barbara Peras, 2021, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo proučevali program projektnega učenja mlajših odraslih ter oblikovali in evalvirali modul socialnih veščin za mlajše odrasle. V teoretičnem delu smo se dotaknili zgodovine projektnega učenja, opisali ciljno skupino in cilje programa ter kurikulum programa PUM-O. V osrednjem delu naloge smo teoretično predstavili teme oblikovanega modula socialnih veščin. Teme so bile: komunikacija, stres, strah, osebnost, motivacija in zaposlitev. Izbrali smo teme, za katere smo določili, da so pomembne za kakovosten osebnostni razvoj vsakega posameznika. Nato smo razložili še Herbartovo artikulacijo pouka, ker je bila le-ta podlaga za oblikovanje delavnic. Na koncu teoretičnega dela smo oblikovali "modul razvijanja socialnih kompetenc za mlajše odrasle", ki je namenjen prav udeležencem programa PUM-O. Modul je zasnovan v obliki dinamičnih, interaktivnih delavnic, saj smo želeli zagotoviti aktivno sodelovanje med udeleženci. V empiričnem delu naloge smo modul socialnih veščin za mlajše odrasle evalvirali iz treh zornih kotov. Ti so iz vidika visokošolskega učitelja, študenta in mentorjev programa PUM-O. Izvedli smo kvalitativno empirično raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo primerjali razlike o časovnem okviru delavnic, zanimivosti in nezanimivosti oziroma neučinkovitosti delavnic, ter mnenja o kvizu najhitrejša roka. S pomočjo raziskave smo želeli ugotoviti, ali opažamo razlike med odgovori mentorjev, visokošolskega učitelja in študenta. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da do razlik prihaja pri vsebinsko usmerjenih vprašanjih (časovni okvir delavnice in kviz 'hitra roka'), kjer mnenja mentorjev programa PUM-O odstopajo zaradi dolgoletnih izkušenj na področju izobraževanja mlajših odraslih. Glede na to, da širša javnost, predvsem študenti pedagoške smeri, ne pozna dovolj problematike mlajših odraslih, bi bilo zelo koristno, da bi študenti z udeleženci programa izvajali delavnice s področja poklicne identitete, osebnostne rasti in splošne poučenosti na fakulteti ali v prostorih programa PUM-O.
Ključne besede: PUM-O, projektno učenje, mlajši odrasli, evalvacija, socialne veščine, osebnost, cilji
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 294; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

3.
Trening socialnih veščin pri urah oddelčne skupnosti v 4. razredu
Kaja Bencak, 2019, magistrsko delo

Opis: Šola ne predstavlja zgolj okolja, ki izobražuje, ampak tudi okolje, v katerem lahko otrok razvija socialne veščine, ki mu omogočajo učinkovito vedenje v socialnem prostoru. Zato je pomembno, da tudi v šoli skrbimo za razvoj in vzdrževanje socialnih veščin, saj lahko v nasprotnem primeru prihaja do težav, ki se znajo odražati na učnem področju, na področju odnosov in duševnem zdravju, ter se lahko pojavljajo tudi v obdobju adolescence in kasneje v življenju. Za preprečitev morebitnih posledic primanjkljajev na področju socialnih veščin, smo v ta namen oblikovali trening socialnih veščin, ga izvedli in tudi evalvirali. Izvedli smo ga v četrtem razredu osnovne šole pri urah oddelčne skupnosti, ki so med drugim namenjene ravno ustvarjanju optimalnih pogojev za osebnostni razvoj posameznika ter pripravi učencev za kakovostno življenje v skupnosti. Podatke o evalvaciji intervencije smo zbrali s kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami pedagoškega raziskovanja. Analiza intervjuja, vprašalnika, evalvacijskih vprašalnikov in lastne refleksije izvajalca je pokazala, da je po izvedbi prišlo do manjših sprememb na področju odnosov in socialnega položaja posameznikov ter do določenih pozitivnih sprememb na področju obravnavanih socialnih veščin. Prav tako smo iz strani učencev in učiteljice zaznali naklonjenost do delavnic treninga socialnih veščin pri urah oddelčne skupnosti in željo po tovrstnem delu v prihodnosti.
Ključne besede: trening socialnih veščin, socialne veščine, ure oddelčne skupnosti, razred, evalvacija
Objavljeno v DKUM: 24.10.2019; Ogledov: 697; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

4.
Učenje komunikacije in socialnih veščin pri odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju - študija primera
Sanja Vreča, 2019, magistrsko delo

Opis: Uspeh posameznika v skupini je ključnega pomena za širši uspeh v življenju. Za oba uspeha so socialne veščine in komunikacijske kompetence osnovni dejavniki, ker omogočajo, navezovanje stikov, konstruktivno reševanje problemov in vključitev v širše socialno okolje. Za odrasle z motnjo v duševnem razvoju so te osnovne spretnosti velik napor in stres prav zaradi pomanjkanja komunikacijskih kompetenc ter socialnih veščin, ki predstavljajo osnovne gradnike za socializacijo. Raziskava je temeljila na kombiniranju kvalitativnih in kvantitativnih tehnik pridobivanja podatkov s pomočjo individualizirane ocenjevalne lestvice, opazovanja z udeležbo, pogovorov s strokovnimi delavci in branja strokovnih mnenj. Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da so se izbrani osebi med praktičnimi delavnicami in po njih izboljšale socialne veščine in komunikacijske kompetence. Prav tako so rezultati pokazali, da besedila v lahko berljivi obliki pomagajo izboljšati učenje komunikacije in socialnih veščin pri odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju. Odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju se je s pomočjo besedil v lahko berljivi obliki izboljšala tudi samoiniciativnost govora.
Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, odrasli s posebnimi potrebami, socialne veščine, komunikacija, praktične delavnice.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 1055; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

5.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin
Adrijana Sambolič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin. V teoretičnem delu smo najprej opredelili šolsko svetovalno službo, njene osnovne dejavnosti ter področja dela. V nadaljevanju smo proučili socialne odnose in opisali dve najpogostejši obliki socialnih odnosov, ki ju učenci vzpostavijo v šoli. Opredelili smo pojem socialne veščine ter opisali posledice slabo razvitih socialnih veščin, pojasnili smo, kako poteka učenje socialnih veščin ter našteli in opisali najpogostejše oblike dejavnosti namenjene učenju socialnih veščin in spretnosti. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin. V raziskavi je sodelovalo 119 osnovnošolskih svetovalnih delavcev. Osredotočili smo se predvsem na področja, na katerih svetovalni delavci opažajo največje pomanjkljivosti v razvoju veščin, kdo najpogosteje načrtuje in izvaja dejavnosti, katere oblike dejavnosti so najpogosteje uporabljene, kako poteka učenje, katerim področjem dajejo največji poudarek, preventivo na tem področju ter usposobljenost svetovalnih delavcev. Pri tem nas je zanimalo, ali obstajajo razlike glede na izobrazbo svetovalnih delavcev in trajanje njihove trenutne zaposlitve, ter glede na to, ali se šola nahaja v mestnem ali podeželskem okolju (lokacija šole). Ugotovili smo, da ima svetovalni delavec pomembno vlogo pri razvijanju socialnih veščin in spretnosti, saj je pogosto načrtovalec in izvajalec dejavnosti, pri delu pa preko posvetovalnega odnosa sodeluje tudi z učitelji. Pri delu največkrat uporablja individualno svetovalno delo ter socialne igre.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, svetovalni delavec, socialne veščine, trening socialnih veščin, socialne igre
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 675; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (881,55 KB)

6.
Razvijanje socialnih veščin pri izvajanju taborniških dejavnosti za otroke v predšolskem obdobju
Matej Brunšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Socialne veščine ali kompetence, ki omogočajo človeku uresničevati svoje namene in zadovoljevati svoje potrebe v socialnem okolju, je potrebno razvijati že v zgodnjem otroštvu. Šibko razvite socialne veščine lahko vodijo v vrsto različnih težav v adolescenci in odrasli dobi. Socialni razvoj poteka najprej v manjših, intimnih socialnih skupinah (družinah), nato pa v širših družbenih skupinah in organizacijah. S socializacijo otroci razvijejo navade, spretnosti, vrednote in nagibe, s katerimi postanejo odgovorni in ustvarjalni člani družbe. Za razvijanje socialnih veščin obstajajo tudi socialno interaktivne igre. Te omogočajo, da se otroci vživljajo v različne vloge, razvijajo solidarnost, spodbujajo medsebojno pomoč in upoštevajo različnost. Te igre pomagajo v skupino vključiti tiste otroke, ki so manj opazni ali zavrnjeni, hkrati pa spodbujajo sodelovanje za doseganje skupnih ciljev. Prav tak način dela je značilen za taborniško gibanje. V praktičnem delu naloge smo preizkušali način dela, ki ga taborniki uporabljajo pri delu z otroki in koliko je ta učinkovit za doseganje ciljev na področju razvoja socialnih kompetenc, saj smo skozi izvedbo taborniških dejavnosti na realnem vzorcu predšolskih otrok analizirali njihov napredek na socialnem področju. Ugotovili smo, da taborniške dejavnosti pozitivno vplivajo na komunikacijo, medsebojne odnose, reševanje problemov ter poznavanje sebe in drug drugega. Rezultati raziskave predstavljajo pomemben napredek na področju raziskovanja tako razvoja socialnih kompetenc kot taborništva.
Ključne besede: Predšolska vzgoja, socialne veščine, taborništvo, projektno delo
Objavljeno v DKUM: 02.04.2019; Ogledov: 637; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

7.
Učinek treninga socialnih veščin v razredu na socialne kompetence učencev in razredno klimo
Anja Jularić, 2018, magistrsko delo

Opis: Mladostniki z lažjo motnjo v duševnem razvoju imajo primanjkljaje na področju intelektualnega delovanja in prilagoditvenih spretnosti. V slednje uvrščamo tudi težave na področju socialnih veščin, zato smo se odločili za izvedbo treninga socialnih veščin v dveh šestih razredih osnovne šole s prilagojenim programom vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Vključena je bila tudi kontrolna skupina. Potekalo je 10 srečanj z interaktivnimi igrami in diskusijami po eno šolsko uro v vsaki skupini, enkrat na teden. Z vprašalnikom socialnih veščin so bile izmerjene veščine asertivnost, empatija, samokontrola, sodelovanje in odgovornost. Socialne veščine so ocenili učenci in njihovi starši. Zanimal nas je tudi morebiten vpliv treninga na razredno klimo, za merjenje katere smo prav tako uporabili vprašalnik, ki so ga izpolnili učenci in razredničarke. Izveden je bil tudi intervju z razredničarkama eksperimentalnih razredov. Po vsakem srečanju je potekala evalvacija posamezne delavnice s strani učencev, razredničark in vodje delavnic. Rezultati so pokazali, da je imel trening socialnih veščin rahel pozitiven učinek na socialne veščine v splošnem, spremembe so se pokazale tudi pri nekaterih specifičnih veščinah. Pri razredni klimi so se pokazale manjše pozitivne spremembe v medosebnih odnosih, ki so del konstrukta, na podlagi rezultatov pa ne moremo ugotoviti vpliva treninga na razredno klimo. Evalvacije so pokazale zadovoljstvo s treningom, učenci so poročali o dobrem počutju, razredničarki pa o ustreznosti in koristnosti treninga. Tovrstne treninge socialnih veščin bi bilo smiselno skozi daljše časovno obdobje izvajati tudi v prihodnje, saj že krajše intervencije pripomorejo k pozitivnim spremembam.
Ključne besede: trening socialnih veščin, socialne veščine, razredna klima, evalvacija, lažja motnja v duševnem razvoju
Objavljeno v DKUM: 09.01.2019; Ogledov: 1200; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

8.
Razvijanje socialnih veščin v vrtcu skozi igro
Urška Lukovnjak, 2018, diplomsko delo

Opis: Socialne veščine so znanja, ki nam omogočajo vzpostavljanje stika z drugimi, nam lajšajo vključevanje v družbeno okolje ter interakcijo z drugimi. So načini, ki posamezniku pomagajo, da uresničuje svoje namene in zadovoljuje lastne potrebe v socialnem prostoru. Socialne veščine niso prirojene, temveč naučene, zato je učenje socialnih veščin pomemben proces. Razvoj in učenje socialnih veščin v predšolskem obdobju je izrednega pomena, saj imajo otroci na tem področju pogosto težave. Proces učenja socialnih veščin vrtcu poteka med vrstniki, v interakciji z vzgojitelji ter skozi raznovrstno skrbno načrtovane dejavnosti ter igro. Slednja je naravna dejavnost, ki otroku prinaša predvsem veselje, sprostitev in je zmeraj notranje motivirana. Ker se otroci najlažje učijo skozi igro, smo v praktičnem delu izvedli dejavnosti za razvijanje socialnih veščin pri otrocih skozi igro. S pripravljenimi družabnimi igrami smo raziskovali ali se je po izvajanju iger, za katere predvidevamo, da spodbujajo razvoj socialnih veščin, dejansko to tudi zgodilo. Zasnovali smo igre, v katere smo vključili vprašanja, za katera predvidevamo, da vplivajo na razvoj otrokovih veščin na emocionalnem in socialnem področju. S pomočjo izvedbe dejavnosti z igrami v vrtcu smo potrdili naša predvidevanja in postavljene teze, saj smo z ocenjevanjem otrok s pomočjo ocenjevalne lestvice dokazali učinek iger na razvoj socialnih veščin pri otrocih. Socialno-emocionalne veščine so se po zaključku iger močneje izražale tako v otroški igri kot tudi pri ostalih vlogah in odnosih, ki jih je posamezni otrok bil deležen. Med začetnim in končnim opazovanjem otrok so bile statistično značilne razlike v usvojenih socialnih veščinah. Rezultati predstavljajo pomemben prispevek k raziskovanju didaktičnih iger in raziskovanju socialnih veščin pri otrocih v predšolskem obdobju.
Ključne besede: socialni razvoj, emocionalni razvoj, socialne veščine, vloga vzgojitelja, igra.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 1937; Prenosov: 480
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

9.
Uporaba družbenih omrežij in kibernetsko nasilje med mladostniki : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tilen Hočevar, 2018, diplomsko delo

Opis: Dandanes je težko predvideti doseg in smernice razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Še težje je prevideti človekov ali pa družbeni odziv najrazličnejše moderne tehnologije na naše vedenje, mišljenje, odnose in podobno. Lahko rečemo, da so pametni telefoni in tablice, tako rekoč, postale del nas. Samo, da smo malo dlje časa odsotni od svoje naprave, že občutimo nekakšen občutek nelagodja. Že odrasli ljudje, ki so načeloma čustveno zreli in stabilni ter imajo razdelane vrednotami in prioritete, imajo težave z obvladovanjem te »nove droge«. Otroci in mladostniki, pa se bistveno težje nadzorujejo in v prepogosti uporabi tehnologije, ne vidijo nobenih slabosti, temveč zgolj prednosti. V prvi vrsti zabavo in zadovoljstvo. V diplomski nalogi smo se osredotočili na mladostnike, ki obiskujejo 9. razred osnovne šole. So v zelo pomembnem življenjskem obdobju, saj so že, ali pa tik pred puberteto. Adolescentom je zelo pomembno, da pogosto navezujejo stike z novimi ljudmi in redno dobivajo potrditev, da so sprejeti s strani svojih sovrstnikov. Še nedolgo tega, je večina socializacije v tem obdobju, potekala v šoli, igriščih in ulicah. Danes pa to vlogo prevzemajo družbena omrežja. Kar naenkrat smo iz pristnih in resničnih odnosov, prešli na plitke virtualne odnose. Otroci in mladostniki, se ne igrajo in družijo več na ulicah in igriščih, temveč se vedno pogosteje zapirajo v svoj virtualni svet. Pri tem pa nastane problem, da ne razvijajo pomembnih socialnih veščin, ki pridejo v ospredje, predvsem v kasnejših življenjskih obdobjih. Kmalu bomo prišli do točke, ko bodo mladim pristni, medosebni odnosi s prijatelji in družino, postali nepomembni. Njihova potreba po sprejetosti, pa bo veliko lažje in hitreje, zadovoljena s pomočjo družbenih omrežij. Poleg vseh omenjenih slabosti povezanih z modernim tehnološkim razvojem, pa vedno večji problem predstavlja kibernetsko nasilje. Obseg in posledice spletnega nasilja, so bistveno večje kot pri tradicionalnem nasilju. Na srečo, se vedno več ljudi zaveda kompleksnosti pojava ter potrebe po raziskovanju in prevenciji kibernetskega nasilja, zlasti med mladostniki.
Ključne besede: diplomske naloge, družbena omrežja, mladostniki, socialni kapital, socialne veščine, kibernetsko nasilje
Objavljeno v DKUM: 23.10.2018; Ogledov: 544; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

10.
Učinek didaktične igre medvedek Vsevedek na razvoj socialnih veščin vezanih na komunikacijo
Špela Petrovič, 2018, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili socialni razvoj in komunikacijo otrok, dva izmed ključnih dejavnikov za uspešno socializacijo ter kasnejši napredek otrok. Ob tem smo izpostavili pomen igre, osrednjega sredstva za učenje v predšolskem obdobju, ki ga lahko uporabljamo tudi za učenje veščin socialne komunikacije. V praktičnem in empiričnem delu smo raziskali učinek didaktične igre medvedek Vsevedek. Igro smo izdelali sami in pri tem premišljeno vključili želene elemente raziskovanja, tj. spremljanje napredka otrok v verbalni, neverbalni in simbolni komunikaciji ter spremljanje izboljšanja njihove pozornosti. V raziskavi je sodelovalo 17 otrok, starih med 5 in 6 let. Rezultati so pokazali, da so izboljšali svoje veščine pri vseh merjenih postavkah. S testiranjem vseh otrok v skupini pred in po uporabi igre smo ugotovili, da so najvišje povprečne vrednosti pri verbalni, neverbalni in simbolni komunikaciji izkazovali pri zadnjem testiranju. Otroci so tako izboljšali sposobnosti verbalnega opisovanja pojmov, ki so jih predstavili bolj podrobno in na več različnih načinov. Pri neverbalni komunikaciji so uporabljali več kompleksnih gibov, ki so jih povezovali v celoto. Tudi pri simbolni komunikaciji oz. risanju smo zaznali več podrobnosti, saj so otroci v risbe vložili več truda. Podobne rezultate je pokazala tudi analiza elevacijskega vprašalnika za strokovne delavke, ki so ves čas opazovale potek raziskovanja v skupini. Rezultati so pomembni zlasti iz vidika uporabe družabnih iger za razvoj posameznih veščin, vezanih na socialno komunikacijo.
Ključne besede: socialne veščine, komunikacija, didaktična igra, predšolska vzgoja, metode
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 754; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici