1. Ondina Otta Klasinc (1924–2016) : Ob stoletnici rojstva2024 Opis: Univerzitetna knjižnica Maribor se stoletnici rojstva mednarodno uveljavljene sopranistke, dolgoletne prvakinje mariborske Opere in redne profesorice Ondine Otta Klasinc (1924–2016) poklanja z biografsko-spominsko publikacijo, sedmo po vrsti v zbirki Osebnosti. K temu je zavezana, saj trajno hrani njeno zapuščino. Na podlagi njenih albumov Vita artistica di Ondina Otta Klasinc [1946–1963], Umetniško življenje Ondine Otta - Klasinc [1964–2003] ter Ondina Otta Klasinc je Marko Košir že leta 2013 objavil njeno biografijo v monografiji Mariborske operne zvezde. To besedilo tvori osrednji del publikacije, v njej avtor spretno izrisuje pevkino umetniško podobo in bralca vodi skozi njeno bogato poustvarjalnost. V drugem sklopu osvetlijo pevkino osebnost spomini njenih življenjskih sodobnikov – dirigentov, glasbenikov, učencev in prijateljev. Prispevali so jih Milena Morača, red. prof. Vlatka Oršanić, Janez Lotrič, Nevenka Verstovšek, Samo Ivačič, Vlasta Doležal Rus, Boris Švara, red. prof. Simon Robinson, mag. Stane Jurgec in Majda Emeršič. Publikacija vsebuje tudi bibliografijo o Ondini Otta Klasinc. Ključne besede: Ondina Otta Klasinc (1924–2016), operne pevke, Slovenija, biografije, Slovensko narodno gledališče Maribor Objavljeno v DKUM: 27.06.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 39
Celotno besedilo (12,88 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vloga Slovenskega narodnega gledališča Maribor pri razvoju kulturnega turizma v MariboruNuša Cesar, 2019, diplomsko delo Opis: Kultura je eno izmed področij turistične ponudbe Slovenije. Kulturni turizem krepi prepoznavnost in promocijo Maribora kot zelo privlačno severovzhodno turistično mesto z zelo bogato zgodovino in kulturo. V mestu Maribor je veliko bogatih in zanimivih kulturnih znamenitosti in dogodkov, ki jih je mogoče spremljati vse leto. Mestne kulturne znamenitosti zadovoljijo še tako zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja. Mariborska kulturna dediščina je s Slovenskim narodnim gledališčem med drugim ključna pri razvoju kulturnega turizma v mestu Mariboru, saj s svojimi izvirnimi gledališkimi predstavami plemeniti slovenski kulturni prostor. Slovensko narodno gledališče pod eno streho združuje Dramo, Opero, Balet in Festival Borštnikovo srečanje. Je prostor srečevanj različnih kultur, jezikov, srečevanj ljudi in balzam za dušo. SNG daje možnost obiskovalcem, da si iz zanimivega in bogatega dramskega repertoarja izberejo tisto zvrst, ki jim je najbližja. V ta namen je vsako leto na novo predstavljena abonmajska ponudba. Bogata ponudba gledaliških predstav za ljubitelje drame, opere, baleta in komedije ponuja obiskovalcem vznemirljive odrske dogodke, ki puščajo globok vtis in ki pri občinstvu vedno znova požanjejo neskončne aplavze in priznanja. Zelo pogosta so mednarodna sodelovanja, ki obiskovalcem pustijo globok vtis in svežino kulturnih predstav. Ugotovili smo, da bi lahko imel SNG vidnejšo vlogo ter, da kot osrednje gledališče v Mariboru s svojimi različnimi in bogatimi programski vsebinami nudi bogate možnosti pri razvoju kulturnega turizma v Mariboru. Ključne besede: Slovensko narodno gledališče, kultura, Borštnikovo srečanje, Maribor Objavljeno v DKUM: 17.10.2019; Ogledov: 1533; Prenosov: 145
Celotno besedilo (2,13 MB) |
3. Od literarnega dela do odrskega govora - jezikovna analiza slovenske uprizoritve drame Simona Stephensa Tisti občutek padanja/Birdland v slovenskem narodnem gledališču Maribor (študija primera)Mojca Kolar, 2019, magistrsko delo Opis: Zaradi neponovljivosti odrskega trenutka je prevajanje za gledališče ena izmed najtežjih oblik prevajanja, saj mora biti prevajalec dovzeten tako za pomen napisanega kot posedovati izjemen jezikovni čut. Tudi lektor, ki skrbi za realizacijo predhodno določenih jezikovnih zvrsti jezika, mora imeti posluh in obširno znanje pri oblikovanju odrskega govora. Magistrska naloga se ukvarja z analizo govora, natančneje s postopkom oblikovanja odrskega govora od dramskega besedila, preko ustreznega prevoda vse do gledališke uprizoritve. V empiričnem delu smo analizirali izbrano poglavje iz drame Tisti občutek padanja (Birdland) Simona Stephensa in izvedli podrobno analizo slovenskega prevoda z angleškim izvirnikom in z odrsko uprizoritvijo, kjer smo obenem analizirali tudi govor. Pozorni smo bili predvsem na prozodična sredstva igralcev. Ugotovili smo, da je bil slovenski prevod narejen ustrezno, pri čemer je zajel ključne poudarke izvirnika. Ugotovljeno je bilo, da prevod v obravnavanem poglavju ni vseboval veliko semantičnih ali slovničnih posegov režiserja. Slovenski prevod je bil skladen z izvirnikom. Lektorja nista imela posebnih težav pri ohranjanju konsistence govorne podobe; narejene so bile večje ali manjše vsebinske spremembe obravnavanega besedila z namenom, da je govor tekoč in se obenem ohranja rdeča nit besedila. Ključne besede: gledališče, prevajanje za gledališče, odrski govor, Slovensko narodno gledališče Maribor, Tisti občutek padanja (Birdland) Objavljeno v DKUM: 25.09.2019; Ogledov: 1115; Prenosov: 127
Celotno besedilo (3,22 MB) |
4. KIPARSKA DELA NA HISTORISTIČNIH ZGRADBAH V MARIBORUNika Vaupotič, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava arhitekturno plastiko na historističnih zgradbah v Mariboru, pri tem se osredotoča na figuralno arhitekturno plastiko, tj. kipe in reliefe, omenjena pa je tudi dekorativna arhitekturna plastika. Zaradi boljšega razumevanja teme je na začetku predstavljeno obdobje historizma in pojasnitev pojma arhitekturna plastika. Sledi predstavitev desetih izbranih historističnih zgradb in opis kiparskih del, ki se pojavljajo na fasadah teh zgradb: Slovensko narodno gledališče Maribor (1864), Pošta Maribor (1894), Prva gimnazija Maribor (1871─1873), Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor (1913/14─1916), OŠ bratov Polančičev Maribor (1895), OŠ Prežihovega Voranca Maribor (1905), gospodarsko stanovanjsko poslopje (1896) na Partizanski c. 77, večstanovanjska hiša (1899) na vogalu Aškerčeve ul. 2 in Ul. Heroja Staneta 18, Friedrigerjeva vila oz. vila Transilvanija (1910) na Mladinski ul. 45 (1927) ter stanovanjska vila na Kosarjevi ul. 41. Diplomsko delo se osredotoča na prepoznavanje in interpretacijo kipov in motivov, upodobljenih na reliefih, ter na povezovanje teh kiparskih del z vlogo oz. funkcijo posamezne stavbe ali njenim naročnikom. Nadalje ugotavlja stanje raziskav in primerja mariborsko historistično arhitekturno plastiko z ostalimi po Sloveniji. Dotika se tudi vprašanja avtorjev in izvajalcev kiparskih del ter morebitnih vzorov. Ključne besede: arhitekturna plastika, historizem, Prva gimnazija Maribor, Pošta Maribor, Slovensko narodno gledališče Maribor, vila Transilvanija, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, OŠ Prežihovega Voranca Maribor, OŠ bratov Polančičev Maribor, večstanovanjska hiša, gospodarsko stanovanjsko poslopje, stanovanjska vila Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 2398; Prenosov: 409
Celotno besedilo (4,81 MB) |
5. VKLJUČEVANJE GLEDALIŠČA V POUK SLOVENSKEGA JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJOAna Rajšp, 2013, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Temeljni namen diplomskega dela je bil proučiti, v kolikšni meri je gledališka dejavnost zastopana v učnih načrtih za slovenski jezik s književnostjo v osnovni šoli in gimnazijskem programu ter kako je zastopana v obveznih izbirnih predmetih.
S tem namenom smo s pregledovanjem virov in deskriptivno metodo pridobili podatke o vključenosti gledališča v učni načrt; z raziskovalno metodo anketiranja pa, kako je vključenost gledališča v učni proces realizirana v eni izmed osnovnih šol.
Gledališče je vključeno v učni načrt slovenskega jezika s književnostjo v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. V največji meri je vključeno v zadnjem triletju osnovne šole, kjer se pojavita še dva obvezna izbirna predmeta: »gledališki klub« ter »gledališče in drama«.
Učenci spoznavajo gledališke tehnike, poklice, učijo se pripravljati gledališke predstave in javnega nastopanja. Gledališka igra jim pomaga razumeti določena literarna dela, dejanja literarnih likov, čas in prostor, v katerem se literarno delo dogaja. V osnovnih šolah se gledališke dejavnosti dotaknejo predvsem teoretično; v okviru obveznih kulturnih dnevov si ogledajo kakšno gledališko predstavo, temu pa ne posvečajo posebne pozornosti. Tudi v obvezna izbirna predmeta »gledališki klub« ter »gledališče in drama« je vključenih malo učencev.
V gimnazijskem programu je zastopana gledališka dejavnost. Program se gledališke umetnosti dotakne v določenem časovnem oziroma literarnem obdobju, ki je za tisto obdobje značilna.
V repertoarju Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, ki združuje pod svojim okriljem dramo, opero, balet in simfonični orkester, obstajajo gledališke uprizoritve, ki se ujemajo z obveznimi literarnimi deli v učnih načrtih za slovenski jezik s književnostjo v osnovni in srednji šoli.
Vsako leto je na dan kulture dan odprtih vrat kulturnih ustanov. Na ta dan se zvrstijo brezplačni ogledi, predstave in koncerti po vsej Sloveniji.
Gledališke uprizoritve literarnih del učencem in dijakom približajo gledališki svet. Tako lažje razumejo zgodbo literarnega dela, lažje se vživijo v vloge literarnih likov in razumejo prostor ter čas literarnega dogajanja. Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: gledališče, gledališki klub, gledališče in drama, Slovensko narodno gledališče Maribor, učni načrt. Objavljeno v DKUM: 12.02.2013; Ogledov: 2655; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,47 MB) |
6. REPERTOARNE SMERNICE OPERE IN BALETA SNG MARIBOR MED LETOMA 1919 IN 2011Smiljana Lunić, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je na začetku predstavljen razvoj operne in baletne glasbe v evropskem prostoru ter razvoj opere in baleta na Slovenskem. Sledi predstavitev razvoja Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Poglobljeno je predstavljen repertoar Slovenskega narodnega gledališča od prve sezone 1919/1920 do sezone 2010/2011. Metodološko je delo osnovano na podlagi treh načel, ki se med seboj dopolnjujejo, in sicer na podlagi zgodovinske analize ter raziskave sekundarnih in nekaterih primarnih virov, ki so pomembni za popis in analizo repertoarja Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Ključne besede: Opera, balet, opereta, repertoar, Slovensko narodno gledališče Maribor, SNG Maribor. Objavljeno v DKUM: 21.05.2012; Ogledov: 2267; Prenosov: 290
Celotno besedilo (706,89 KB) |