1. POLOŽAJ SLOVENŠČINE V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJADanijela Pećanac, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prikazuje položaj slovenščine v drugi polovici 19. stoletja. Najprej je predstavljeno dogajanje v revolucionarnem letu 1848 in program Zedinjena Slovenija, v nadaljevanju pa je delo osredinjeno na poenotenje slovenščine sredi 19. stoletja. Opozorjeno je na nov črkopis, nove oblike in nastanek t. i. novoslovenščine, predstavljeni pa so tudi pomembni Slovenci tistega obdobja. V nadaljevanju so prikazana različna področja šolstva; preverjena je vloga slovenščine kot učnega jezika in učnega predmeta, pregledano je slovensko učbeniško gradivo, raziskana pa so tudi prizadevanja za ustanovitev slovenske univerze. Poudarjena je slovenščina v političnem življenju. Raziskane so okoliščine prevajanja državnega zakonika v knjižno slovenščino in položaj slovenščine v dunajskem državnem parlamentu ter kranjskem deželnem zboru. Predstavljena je tudi vloga slovenščine na množičnih zborovanjih (taborih) in slovenščina v kulturnem življenju (na čitalnicah in bésedah). Analiziran je funkcijskozvrstni razvoj slovenščine, zlasti ¬razvoj publicističnega in strokovnega jezika ter z njim povezan razvoj slovenske terminologije. Ugotovljeno je, da je bila druga polovica 19. stoletja za slovenščino in njen razvoj prelomna, saj dobimo enoten knjižni jezik, ki se začne funkcijskozvrstno razvijati; opaznejšo vlogo dobiva tudi v šolstvu in javnem političnem življenju.
Ključne besede: 19. stoletje, Slovenci, slovenski jezik, slovenski narod, nacionalno gibanje, šolstvo.
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 3487; Prenosov: 446
 Celotno besedilo (2,03 MB) |
2. KULTURNOZGODOVINSKE PODOBE LJUBLJANEAlenka Lubej, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je okvirno predstavljen kronološki razvoj mesta Ljubljane do konca 19. stoletja, zlasti njegova kulturnozgodovinska preteklost. Pri tem so nas zanimali pomembnejši zgodovinski dogodki in obdobja, ki so skozi dolga stoletja od prvotne naselitve vodili do pomembnega urbanega središča, predvsem pa do osrednjega slovenskega narodnostnega središča konec 18. in v 19. stoletju, od koder je bila tudi logična pot do glavnega mesta samostojne slovenske države.
Diplomsko delo temelji na različnih metodah pisanja. Uporabljeni sta bili deskriptivna in zgodovinska metoda za opisovanje zgodovinskih dejstev, pri povzemanju ugotovitev pa analitična in sintetična metoda.
Ključne besede: Ljubljana, kulturna zgodovina, slovenski narod
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1379; Prenosov: 209
Celotno besedilo (750,41 KB) |
3. ČASNIŠKA PROPAGANDA VELIKE VOJNE S POUDARKOM NA SOŠKEM BOJIŠČUAleš Pipan, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena Slovencem namenjena propaganda iz obdobja prve svetovne vojne, ki se je pojavljala v časnikih Slovenec, Slovenski narod, Ilustrirani glasnik in Tedenske slike. Njihova vsebina je bila statistično analizirana glede na poreklo člankov, zamik pri objavi ter prisotnost cenzure, s čimer so bile ugotovljene osnovne propagandne značilnosti slovenskih pisnih medijev v obdobju soške fronte. Podrobneje so predstavljene posamezne propagandne teme in motivi, ki so bili značilni za slovenski tisk med 23. majem 1915 in 24. oktobrom 1917 ter za dogajanje na območju med Gradežem in Rombonom, kakor tudi za t. i. območje vojske na bojnem polju (Armee im Felde), tj. neposredno frontno zaledje pod vojaško upravo. Motivi so analizirani glede na notranje- in zunanjepolitične razmere, v katerih so se pojavljali, ter na namen, s katerim so bili uporabljeni. Med njimi so poudarjeni tisti, h katerim so se pogosteje zatekali slovenski avtorji. Ker se pri obravnavi I. svetovne vojne običajno omenja antantna propaganda, so ugotovitve pregleda primerjane z značilnostmi antantne propagande in s propagandnimi načeli, ki so se na podlagi slednje razvila po vojni.
Ključne besede: Slovenci, prva svetovna vojna, propaganda, cenzura, soška fronta, Slovenec, Slovenski narod, Tedenske slike, Ilustrirani glasnik, centralne sile, Kraljevina Italija, Avstro-Ogrska.
Objavljeno v DKUM: 08.01.2016; Ogledov: 2807; Prenosov: 380
Celotno besedilo (2,48 MB) |
4. BOLGARI, KNEZ IN EVROPA: KNEŽEVINA BOLGARIJA V LETIH 1878-1886 V LUČI ČASNIKOV SLOVENSKI NAROD IN SLOVENECManja Erman, 2015, diplomsko delo Opis: Leta 1878 se je končala zadnja v nizu rusko-osmanskih vojn 19. stoletja. Ruska zmaga je dokončno zapečatila usodo nekdaj ogromnega Osmanskega imperija, ki je že dobro stoletje pešalo in izgubljalo ozemlja. Rezultat vojne je bil podpis Sanstefanskega miru, ki je prinesel priznanje neodvisnosti Srbiji, Črni Gori in Romuniji ter po 500 letih ponovno vzpostavitev bolgarske države v obliki kneževine. A uspešna ruska ekspanzija je prestrašila evropske velesile; še posebej je na novem balkanskem zemljevidu izstopala nova država- Velika Bolgarija. Sledila je revizija dogovora v obliki Berlinskega kogresa, ki je Veliko Bolgarijo razkosal na tri dele: na Kneževino Bolgarijo, Vzhodno Rumelijo in Makedonijo. Slednji sta bili vrnjeni pod osmansko oblast.
Bolgari so z mešanimi občutki sprejeli velik izziv: po več stoletjih so dobili svojo državo, obenem pa so premogli malo intelektualcev in vodij, ki bi bili izkušeni v političnih veščinah in organizaciji države. Morali so krmariti med evropsko politiko in njenimi ekspanzionističnimi težnjami in, kar je bilo še huje, gasiti notranje politične spore. Hkrati so ves čas razmišljali, kako bi razkosano deželo združili v eno, ne da bi zanetili politični požar. Po uspešni združitvi so bili v najranljivejših trenutkih napadeni s strani sosede, ki bi jim morala stati ob strani, saj se je sama dolgo časa borila za samostojnost. Ko so uspešno rešili še ta problem, pa so nenadoma ostali brez kneza.
V tem delu bomo tako spremljali politične dogodke v letih 18781886 v luči slovenskih časnikov Slovenski narod in Slovenec. Spremljali bomo njuno navdušenje in kritiko nad Bolgari, knezom, Evropo, politiko, skratka vse pisanje, ki sta ga tekom osmih let objavila o kneževini in dogajanju znotraj nje. In tega ni bilo malo.
Ključne besede: kneževina, Bolgarija, Slovenec, Slovenski narod, Aleksander Battenberg, Vzhodna Rumelija, Rusija, Karavelov, Cankov, liberalci, konservativci, radikalci, Srbija, vojna, Osmanska država, Anglija, Nemčija, Plovdivski prevrat, narodno sobranje, volitve
Objavljeno v DKUM: 13.11.2015; Ogledov: 2414; Prenosov: 269
Celotno besedilo (899,39 KB) |
5. LITERARNI PRISPEVKI IN RUBRIKE V IZBRANEM ČASOPISJU MED PRVO SVETOVNO VOJNOManja Vuzem, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja pregled literarnih objav v vodilnih slovenskih političnih časnikih in literarnih revijah med 1. svetovno vojno. Predvsem tematsko so analizirane leposlovne objave v Slovencu, Slovenskem narodu, Ljubljanskem zvonu ter Domu in svetu. V prvem delu naloge so predstavljene obravnavane periodične publikacije. V času prve svetovne vojne je na Slovenskem izhajalo okoli devetdeset različnih časopisov, časnikov in revij. V osrednjem delu so po kronološkem redu predstavljena vsa literarna besedila, ki so bila objavljena v naštetih publikacijah. Izpostavljeno je tudi razmerje med avtoricami in avtorji.
Ključne besede: Slovenec, Slovenski narod, Ljubljanski zvon, Dom in svet, prva svetovna vojna, literarne objave
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 1756; Prenosov: 194
Celotno besedilo (941,64 KB) |
6. SLOVENJENJE JAVNEGA ŽIVLJENJA V 19. STOLETJUPolonca Arh, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je pregledno in strnjeno predstavljeno slovenjenje javnega življenja v 19. stoletju. Predstavljeni so tudi zametki slovenjenja v drugih zgodovinskih obdobjih.
Na kratko so povzeta zgodovinska dejstva in okoliščine, ki so oblikovale zavedanje obstoja slovenskega naroda in jezika, nato pa njuno postopno vključevanje v javno življenje, kar je vodilo tudi do splošne rabe slovenskega jezika.
V diplomskem delu so uporabljene deskriptivna metoda za opisovanje in predstavitev dejstev, zgodovinska metoda ter metoda analize/sinteze za združevanje vsebin v vzajemno celoto.
Ključne besede: Slovenci, slovenski jezik, slovenski narod, slovenska društva, nacionalne institucije, nacionalno gibanje.
Objavljeno v DKUM: 25.04.2014; Ogledov: 2212; Prenosov: 183
Celotno besedilo (806,97 KB) |
7. Praznovanja na Slovenskem med leti 1900-1905 po Slovenskem narodu in SlovencuBarbara Potočnik, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava temo praznovanj, ki so temeljito in globoko posegla v življenje ljudi na takratnem slovenskem ozemlju. Čeprav so praznovanja običajno namenjena predvsem obeleževanju prijetnih dogodkov, pa je bilo v obravnavanem obdobju od leta 1900—1905, tudi nekaj jubilejev, s katerimi so se ljudje spomnili manj prijetnih zadev.
Poglavitni namen naloge je bil s pomočjo časopisja Slovenca in Slovenskega naroda, prikazati praznovanja in slovesnosti, ki so v omenjenem obdobju v javnosti zmeraj vzbudila veliko zanimanje. Praznovanja so bila zanimiva oblika druženja in združevanja ljudi, predvsem pa so pritegnila večino prebivalstva, velikokrat tudi ne glede na nacionalno pripadnost, v nevsakdanji življenjski ritem. Pri tem so bili uporabljeni primarni in sekundarni viri, naloga pa bralcu omogoča pregleden in jasen pogled na praznično podobo slovesnejših dni.
Ključne besede: Ključne besede: praznovanja, jubileji, časopisje: Slovenec in Slovenski narod, nacionalna pripadnost, druženje.
Objavljeno v DKUM: 16.07.2010; Ogledov: 2857; Prenosov: 223
Celotno besedilo (437,20 KB) |
