1. Fonološki opis govora DovjegaJožica Škofic, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je predstavljen krajevni govor Dovjega na Gorenjskem, ki je tudi točka Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA T195). Fonološki opis, ki zajema inventar, distribucijo in izvor fonemov in prozodemov, je nastal večinoma na osnovi zapisa dovškega krajevnega govora po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas iz leta 1967, dopolnjen pa je z zapisi narečnih besedil, posnetih pozimi 2013, in pred- vsem na glasoslovni ravnini primerjan z govorom Plavškega Rovta in nekaterih drugih vasi na tem območju.
Ključne besede: slovenščina, fonologija, fonološki opisi, slovenska narečja, gorenjsko narečje, Slovenski lingvistični atlas, Dovje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 13.02.2018; Ogledov: 1285; Prenosov: 409
 Celotno besedilo (506,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Prekmursko besedje za gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in kmečka opravila v Pleteršnikovem slovarjuMihaela Koletnik, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je v obsegu, določenim z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA), predstavljeno besedje, ki v prekmurskem narečju poimenuje gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in kmečka opravila. V treh krajevnih govorih (cankovskem, večeslavskem in graškem), zajetih v mrežo krajev za SLA, smo zbrali sedeminštirideset različnih odgovorov na šestinpetdeset vprašanj. Dokumentiranost in semantiko obravnavane leksike smo preverili v Murkovem slovarju (1833), Pleteršnikovem slovarju (1894/95), Slovarju slovenskega knjižnega jezika in treh slovarjih, ki prinašajo prekmursko narečno besedje.
Ključne besede: slovenščina, kmečka materialna dediščina, kulturna dediščina, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, Slovenski lingvistični atlas
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1423; Prenosov: 419
Celotno besedilo (5,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. BESEDJE PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH GOVORIH ZGORNJE SAVINJSKE DOLINEDominika Portić, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno besedje po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA), in sicer besedje iz pomenskega polja kmetija – prostori in oprema v hiši ter gospodarska poslopja in besedje iz pomenskega polja orodje. Gradivo je bilo zbrano v petih krajih Zgornje Savinjske doline, ki so vključeni v mrežo raziskovalnih točk za SLA. Ti kraji so Mozirje, Nizka, Ljubno ob Savinji, Luče in Gornji Grad. Osredotočili smo se na geografski, kulturni in zgodovinski oris Zgornje Savinjske doline. Kraji, kjer je bilo gradivo zbrano, so podrobneje predstavljeni. Naloga prinaša tudi glasoslovni oris narečja in nekatere oblikoslovne posebnosti. Zbrano besedje je fonetično zapisano, analizirano s pomočjo različnih slovarjev in grafično predstavljeno. Razvidno je, da se za pomene, po katerih se sprašuje, v zgornjesavinjskem narečju uporablja 291 različnih leksemov. Največ jih ima slovanski izvor, kar je razvidno že iz analize enobesednih leksemov, kjer ima tak izvor 71 % besedja, ki se navezuje na pomensko polje hiša oz. kmetija in 75 % besedja, ki se navezuje na pomensko polje orodje. Nekaj besedja je prevzetega tudi iz germanskih in romanskih jezikov. Geografska zaprtost doline je močno vplivala na narečje, ki je ohranilo veliko starega besedja in arhaičnih značilnosti, zato je zbiranje gradiva pomembno za ohranjanje jezikovne kulturne dediščine.
Ključne besede: Dialektologija, štajerska narečna skupina, zgornjesavinjsko narečje, kmečka materialna in kulturna dediščina, kmečka orodja, Slovenski lingvistični atlas.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1408; Prenosov: 184
Celotno besedilo (7,43 MB) |
4. BESEDJE ZA HIŠO IN ORODJA V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIHJasna Börc Hozjan, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom Besedje za »hišo« in »orodja« v izbranih prekmurskih govorih je obravnavno besedje s pomenskega polja kmetija. Obravnavani so govori Gančanov, Gomilice in Velike Polane, ki so del prekmurskega narečja in dolinskega podnarečja. Narečno gradivo je zbrano na terenu po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, zapisano po slušnem vtisu ter pomensko in etimološko analizirano s pomočjo strokovne literature.
Ključne besede: panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, Slovenski lingvistični atlas, pomensko polje »kmetija«, izvor besed.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1274; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,80 MB) |
5. Besedje iz pomenskega polja "kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja" v slovenskogoriškem narečjuMihaela Koletnik, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je v obsegu, določenem z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA), predstavljeno besedje, ki v slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila. V šestih krajevnih govorih, zajetih v mrežo krajev za SLA, smo zbrali 192 različnih odgovorov na 128 vprašanj: v Šentilju v Slovenskih goricah (T363), na Zgornji Velki (T364), na Kremberku (T365), v Spodnji Voličini (T366), pri Negovi (T367) in v Črešnjevcih (T368).
Ključne besede: slovenščina, kmečka materialna dediščina, kulturna dediščina, dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Slovenski lingvistični atlas
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2380; Prenosov: 71
 Povezava na celotno besedilo |
6. BESEDJE S POMENSKEGA POLJA »KMETIJA« V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIHMarisa Drvarič, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje s pomenskega polja »Kmetija« v izbranih prekmurskih govorih je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega dela in slovarčka zbranega gradiva po vprašalnici za SLA. V teoretičnem delu sta predstavljena zgodovinski in geografski oris Prekmurja in predstavitev kraja Petanjci, Puconci in Dolnja Bistrica. Nato sledi opis narečne podobe Prekmurja, z natančno predstavitvijo glasovnega orisa vseh treh podnarečij prekmurskega narečja: ravenskega, dolinskega in goričkega.
V slovarčku smo se na podlagi vprašalnice za SLA (Slovenskega lingvističnega atlasa), in sicer za besedje iz pomenskega polja "kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja" osredotočili na podobnosti in razlike v besedju obravnavanih govorov. Besedje je bilo zbrano s pomočjo informatorjev v treh krajih: Petanjci, Puconci in Dolnja Bistrica. Od tega govora vas Petanjci in Puconci predstavljata ravensko podnarečje, govor vasi Dolnja Bistrica pa dolinsko podnarečje. Zbrano gradivo smo po slušnem vtisu transkribirali in s pomočjo strokovne literature natančno analizirali.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, prekmursko narečje, kmetijsko izrazje, Slovenski lingvistični atlas
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1623; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,50 MB) |
7. BESEDJE V IZBRANIH KRAJIH SREDNJEŠTAJERSKEGA NAREČJATeja Pušaver, 2015, diplomsko delo Opis: V pričujočem diplomskem delu je predstavljeno narečno besedje, ki je povezano s prostori in opremo v kmečki hiši, z gospodarskimi poslopji, kmečkimi opravi¬li in orodjem. Izbor obravnavanih besed je iz vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA), narečne ustreznice sem pridobila s pomočjo informatorjev v krajih: Makole, Poljčane in Spodnja Polskava. Te kraje sem na kratko predstavila v začetnem poglavju, ker pa vsi spadajo v štajersko narečno skupino, sem nekaj besed namenila še njenim narečnim posebnostim. Temu sledi splošni in glasoslovni oris srednještajerskega narečja, kamor se ožje uvrščajo izbrani kraji. Na koncu teoretičnega dela je na kratko predstavljen Slovenski lingvistični atlas ter znaki za fonetični zapis, ki so uporabljeni v nalogi. V empiričnem delu naloge je pridobljeno gradivo sistematično urejeno in glede na pomensko polje razdeljeno na dve poglavji. Besede so zapisane v dialektološki fonetični transkripciji in analizirane s pomočjo strokovne literature. Predstavljena je še statistična analiza izvorov vseh obravnavanih leksemov, kjer se potrdi hipoteza, da ima večina besed slovanski izvor.
Ključne besede: štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, kmečka materialna in kulturna dediščina, Slovenski lingvistični atlas.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 1515; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,96 MB) |
8. BESEDJE IZ POMENSKEGA SKLOPADaniela Zorli, 2015, diplomsko delo Opis: Pričujoče diplomsko delo prinaša podobnosti in razlike v besedju štirih krajevnih govorov, in sicer Cvetkovcev, Dornave, Markovcev in Zamušanov. Vsi štirje kraji spadajo v prleško narečje, natančneje v srednjeprleško narečje. Osredotočili smo se na podobnosti in razlike v besedju obravnavanih govorov. Primerjavo smo naredili na podlagi vprašalnice za SLA, in sicer za besedje iz pomenskega polja »kmetija – prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja«. V teh štirih krajih, od katerih sta dva (Cvetkovci in Markovci) zajeta v mrežo SLA, smo zbrali 159 različnih odgovorov na 110 vprašanj. Ključni del predstavljajo posnetki informatorjev in njihovi podani odgovori. Le-te smo transkribirali po slušnem vtisu in jih s pomočjo strokovne literature natančno analizirali.
Ključne besede: Panonska narečna skupina, prleško narečje, Slovenski lingvistični atlas, pomensko polje »kmetija«
Objavljeno v DKUM: 01.06.2015; Ogledov: 1272; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,57 MB) |
