| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POLITIČNI PROFIL SLOVENSKEGA GOSPODARJA (1906-1914)
Jana Goričnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V prvih letih 20. stoletja je na Spodnjem Štajerskem prišlo do velikih političnih sprememb. Sloga je vse bolj postajala anahronizem, saj so na dnevni red prihajale teme, ki so presegale okvire narodno jezikovnih problemov, na katerih je temeljila njena politika. Ob koncu leta 1906 in v začetku 1907 sta bili ustanovljeni dve novi stranki, ki sta poleg socialdemokracije in štajercijanstva močno posegli v politično in vsakdanje življenje Slovencev na Spodnjem Štajerskem. V Celju je bila ustanovljena liberalna Narodna stranka, v Mariboru pa je katoliški tabor ustanovil Slovensko kmečko zvezo. Januarja 1907 je bila sprejeta volilna reforma, s katero je Avstrija dobila poslansko zbornico, sestavljeno na podlagi splošne in enake, tajne in direktne volilne pravice. Državnozborske volitve 1907 so potekale že po novem volilnem sistemu. Pred temi volitvami so bile dvojne kandidature izjema, z volitvami 1907 pa je to postalo pravilo, saj so si v vseh volilnih okrajih nasproti stali kandidati Kmečke zveze in kandidati Narodne stranke. Kako se je ravnovesje moči prevešalo v korist Kmečke zveze, se je jasno pokazalo na deželnozborskih volitvah 1909, ko je Narodna stranka od trinajstih mandatov, ki so v deželnem zboru pripadali Slovencem, dobila le enega. Na državnozborskih volitvah 1911 pa je Kmečka zveza popolnoma prevladala, saj je dobila vse mandate na Spodnjem Štajerskem. Po teh volitvah se je začelo obdobje dominacije Kmečke zveze, katere podpornik je bil časnik Slovenski gospodar. S političnimi nasprotniki le-te je obračunaval predvsem na področju vere in cerkve. Liberalcem, socialdemokratom in štajercijancem je nadel isto oznako, in sicer nasprotniki vere oziroma duhovnikov ter posledično nasprotniki slovenskega naroda. Kljub temu je časnik odigral pomembno vlogo v življenju kmeta, zlasti ker ga je opominjal na pomembnost narodne zavesti in slovenskega jezika. V tem časovnem razdobju sta izpostavljena tudi dva odmevna dogodka. Kot prvo je dogajanje na Ptuju v septembru 1908, ko je tam organizirala svoj letni občni zbor Družba Sv. Cirila in Metoda. Zaradi nerešenih nacionalnih vprašanj je prišlo do verbalnega in fizičnega obračunavanja med Nemci in Slovenci. Posledično so se demonstracije razširile na vse slovenske dežele. Po prenehanju le teh je nacionalno vprašanje še naprej ostajalo nerešeno, s tem da se je sovraštvo med obema taboroma še poglobilo. Oktobra 1908 je sledila aneksijska kriza, ki jo je sprožila priključitev Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski. Ta se je po zmagi mladoturške revolucije odločila, da spremeni svojo balkansko politiko. Pred tem si je prizadevala za ohranitev Otomanskega imperija, sedaj pa je tvegala in sklenila kupčijo z Rusijo, ki pa je po razglasitvi aneksije stopila na stran Srbije. Zaradi groženj Srbije da bo napadla monarhijo in vpletenosti drugih evropskih držav, je aneksijska kriza pripeljala Evropo na rob vojne. In prav zato je Nemčija Rusiji postavila ultimat, po katerem je Rusija priznala aneksijo in so ji nato sledile še druge države. Evropa pa se je še za nekaj let izognila vojni.
Ključne besede: Slovenski gospodar, volitve, Ptuj, aneksijska kriza
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 1940; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (546,10 KB)

2.
LEKSIKOLOŠKA ANALIZA OGLASOV V SLOVENSKEM GOSPODARJU
Tjaša Markežič, 2010, diplomsko delo

Opis: Oglaševanje je pojav, ki nas spremlja vsak dan, na vsakem koraku. Ponudniki blaga in storitev se na različne načine trudijo pritegniti potrošnikovo pozornost; to v današnjem času počnejo prek različnih medijev ter z različnimi jezikovnimi in nejezikovnimi sredstvi. Oglasi pa se v medijih ne pojavljajo zgolj v zadnjih nekaj desetletjih. Prva oglaševalna besedila lahko srečamo že ob koncu 18. stoletja. Prvi del naloge zajemajo ustrezna teoretična izhodišča. Sledi leksikološka analiza oglasov iz prve polovice 20. stoletja. Izbrala sem časopis Slovenski gospodar ter pregledala oglasna besedila, ki so bila v njem objavljena leta 1928. Za analizo sem izbrala 36 z leksikološkega vidika najzanimivejših oglasnih besedil. Analiza posameznega oglasa je izvedena s pomočjo različnih jezikovnih priročnikov in zajema več vidikov: grafično izpostavljene lekseme, oblikoslovne posebnosti, medleksemska razmerja, stilno zaznamovanost besed, izvor besed, značilnosti besednih zvez in krajšav. Posebna pozornost je namenjena sredstvom za pritegnitev naslovnikove pozornosti, ki so se nekoliko razlikovala od današnjih. Oglaševalčev namen, to je ustvariti zanimivo, atraktivno in drugačno oglaševalno besedilo ter prepričati naslovnika v nakup izdelka ali koriščenje storitve, pa je skozi stoletja ostal enak.
Ključne besede: Ključne besede: oglas, oglaševanje, leksikologija, Slovenski gospodar.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1788; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (11,80 MB)

3.
MAISTROVA PREVRATNA DOBA (1.11.1918 – 31.12.1918) V MARIBORU IN NJEGOVI OKOLICI V LUČI ČASNIKOV MARBURGER ZEITUNG, SLOVENSKI GOSPODAR IN STRAŽA
Matej Petelinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se posveča tematiki Maistrove prevratne dobe 1918/1919, natančneje dogodkom v novembru in decembru v Mariboru in njegovi okolici, in sicer v luči treh takrat v Mariboru izhajajočih časnikov. Govora je o pronemško usmerjenem Marburger Zeitung in na drugi strani slovenski javnosti namenjenima Slovenskemu gospodarju in Straži. Obdobje, o katerem je govora, je čas, v katerem je lahko Slovenija v sklopu države SHS in kasneje kraljevine SHS pričela konkretneje živeti in oprijemljivo uresničevati svoje že v preteklosti obstoječe želje oziroma zadane cilje – osamosvojitev izpod nemškega jarma. Z razpadom Avstro-Ogrske se je že dalj časa prisotno stremenje po lastni državi tudi uresničilo, kar se zrcali v ustanovitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nemška Avstrija, ki je nastala na pogorišču nekdanje monarhije, se seveda ni hotela odreči svojemu nekdanjemu ozemlju, vsaj celotnemu ne. Na območje, okoli katerega se je v smislu, h kateri državni tvorbi pripada, dvignilo veliko prahu, je bil tudi Maribor z njegovo okolico. Mariborsko vprašanje je bilo le eno, a vsekakor najpomembnejše v sklopu vprašanj o severni meji, pri rešitvi katerega je izjemno vlogo odigral general Rudolf Maister Vojanov. Poglavitni cilj diplomskega dela je analiza podajanja snovi v omenjenih časnikih v času prevratne dobe in ugotavljanje prisotnosti problema pristranskosti na praktično vseh področjih od politike in kulture pa vse tja do prehrambnih vprašanj.
Ključne besede: Marburger Zeitung, Maribor, prevratna doba 1918/1919, pristranskost, Rudolf Maister Vojanov, Slovenski gospodar, Straža.
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 2470; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (6,11 MB)

4.
POLITIČNO DELOVANJE LAVOSLAVA GREGORECA
Gregor Antoličič, 2013, diplomsko delo

Opis: Lavoslav Gregorec je bil politik, duhovnik, publicist in predavatelj. Predstavljal je eno izmed ključnih osebnosti Štajerske politike med leti 1875 in 1901. Leta 1860 se je Gregorec odločil za vstop v mariborsko bogoslovnico, ki jo je uspešno zaključil leta 1864. Nato je med leti 1864 in 1868 kaplanoval v Zrečah pri Konjicah, Sv. Rupertu in Radljah. Bogoslovne nauke je nadaljeval na vseučilišču v Gradcu, kjer je leta 1868 doktoriral iz bogoslovja. Leta 1875 je postal urednik Slovenskega gospodarja, ki je pod njegovim urednikovanjem znatno napredoval. V boju proti delovanju nemškega Schulvereina in prizadevanjih za boljši položaj Slovencev na Štajerskem je s somišljeniki leta 1882 v Mariboru ustanovil Slovensko politično društvo. Leta 1884 je kljub cesarjevi pomilostitvi prestajal dvainštiridesetdnevno zaporno kazen. Leta 1885 je bil premeščen v Novo Cerkev pri Celju. V štajerski deželni politiki je njegova premestitev naznanila obdobje, ko se je politično središče slovenskih Štajercev iz Maribora premaknilo v Celje. Po smrti Božidarja Raiča je Gregorec leta 1886 kandidiral na državnozborskih volitvah in bil tudi izvoljen. V sklopu slogaške politike je bil član Hohenwartovega kluba, vendar je gojil kritična stališča glede Taaffejeve vlade in dualizma. Razmišljal o ustanovitvi »slovanske samoupravne enote« znotraj Avstrije. Po padcu Taaffejeve vlade je izstopil iz Hohenwartovega kluba in sodeloval pri ustanovitvi slovensko-hrvaškega kluba. Zaradi postopnega razkroja sloge na Štajerskem se je leta 1901 odločil za umik iz aktivne politike.
Ključne besede: Lavoslav Gregorec, Slovensko politično društvo, Slovenski gospodar, Spodnja Štajerska, Hohenwartov klub, Taaffejeva vlada, Schulverein.
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1364; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (972,31 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici