Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Stres je vsakdanji spremljevalec vsakega posameznika, gre namreč za telesni odziv na dražljaje, ki nas obdajajo v okolju. Določena stopnja stresa je za naše telo koristna in nas lahko motivira, a če je stopnja stresa previsoka, lahko odzivi našega telesa odpovejo in se posledično spravimo v še večjo nevarnost. Ker dolgotrajna izpostavljenost stresu na našem telesu lahko pusti hude posledice in vodi v različna psihosomatska obolenja, je bistvenega pomena, da znamo stres omejevati. Diplomsko delo se posveča doživljanju stresa na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski. Na omenjenem delovnem mestu so namreč osebe, že zaradi narave poklica, vsakodnevno izpostavljene določeni stopnji stresa, a vsekakor se stopnja stresa samo še poviša v primeru izrednih razmer, kot so recimo v zadnjih letih pandemija koronavirusne bolezni covid-19, vojne situacije, požari, žledolomi in druge naravne katastrofe. Zato je še toliko pomembnejše, da zaposleni na tem delovnem mestu vedo, kaj lahko storijo sami, da stopnjo stresa zmanjšajo, kaj lahko stori njihov delodajalec in tudi kako zvišati stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu. Na osnovi izvedene raziskave, v kateri je v ospredju stopnja stresa in zadovoljstva na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski, so tako podane ključne ugotovitve ter tudi možni predlogi in nasveti, tako za vojake kot za delodajalca, kako poskrbeti za primerno uravnavanje stresa na delovnem mestu in uspešno višanje zadovoljstva.
Ključne besede: stres, zadovoljstvo, delovno mesto, poklicni vojaki, Slovenska vojska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 297; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Slovenska vojska se že nekaj let sooča s težavami pri popolnjevanju svojih vrst. Hkrati se je Republika Slovenija znašla v spremenjenem varnostnem okolju. Ob slabi oceni njene zmogljivosti se v javnosti vedno znova pojavlja ideja o ponovni obuditvi obveznega služenja vojaškega roka. Velika večina držav članic EU (Forsvaret, 2017) nima splošne vojaške obveznosti. Med predstavljenimi državami pa je služenje vojaškega roka obvezno za moške v Avstriji, na Danskem in v Švici. Norveška pa je od leta 2015 uvedla splošno vojaško obveznost za moške in ženske. V diplomskem delu smo izpostavili prednosti in slabosti obveznega služenja vojaškega roka in opredelili, če je obvezno služenje vojaškega roka smiselno ponovno uvesti. Uporabili smo deskriptivno metodo dela na podlagi literature različnih avtorjev. Empirični del temelji na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Pregled literature v slovenskem in angleškem jeziku je potekal v novembru 2021. Za namen izvedbe raziskave smo oblikovali vprašalnik, ki smo ga razdelili med zaposlene v slovenski vojski. Vprašalnik smo oblikovali izključno za namen in cilje diplomskega dela. Vprašalnik je sestavljen po zgledu različnih avtorjev in na podlagi pregledane literature. V povprečju so anketirani izrazili najvišji nivo strinjanja pri trditvah: »Pomanjkanje družbene podpore ob ponovni uvedbi lahko privede do izogibanja služenju in negacije potencialnih prednostih le tega.« (PV = 4,3, SO = 0,88), »Sodelovanje v multinacionalnih operacijah zahteva visoko usposobljenost in pripravljenost za hitro odzivanje.« (PV = 4,2, SO = 0,81) in »Z aktiviranjem naborniškega sistema bi se izboljšala varnostna kultura in znanje prebivalstva ravnati samozaščitniško.« (PV = 4,2, SO = 0,73). S Spearmanovim korelacijskim koeficientom smo preverjali povezanost med strinjanjem z obveznim služenjem vojaškega roka ter starostjo in delovno dobo anketiranih. Do statistično pomembne, negativne in šibke povezanosti prihaja med starostjo ter trditvijo: »Z uvedbo splošnega naborništva se bi okrepil nacionalno varnostni sistem.« (r = -0,229, p = 0,012), na podlagi česar lahko sklepamo, da se z navedeno trditvijo izraziteje strinjajo starejši anketirani. Največ anketiranih meni (n = 55, 85,3 %), da se je naborništvo v vojaški zgodovini izkazalo kot način popolnjevanja v kriznih razmerah in da bi bilo objektivno potrebno pojasniti prednosti ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka. Ronge in Abarate (2020) sta predlagala razvoj skupnega evropskega naborniškega programa, imenovanega EU Service. Vojaška služba EU bi temeljila na izmenjavi prostovoljne vojaške sile med državami članicami Evropske unije, ki bi sodelovale v programu obveznega služenja vojaškega roka.
Ključne besede: diplomske naloge, obvezno služenje vojaškega roka, naborništvo, evropske države, Slovenska vojska
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 454; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,13 MB)

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali premik kontingenta Slovenske vojske na mednarodno operacijo in misijo eFP – enhanced Forward Presence v Latvijo. V prvem delu diplomskega dela, teoretičnih osnovah, smo opredelili vojaško logistiko, razpoložljive transportne modalitete, premik, koncept načrtovanja, organiziranja in izdelave variant premika ter tudi zagotavljanje potrebnih transportnih zmogljivosti in predstavili vlogo podpore države gostiteljice (PDG). V drugem sklopu diplomskega dela, in sicer predstavitvi obstoječega stanja, smo razmejili odgovornosti načrtovanja in izvedbe strateškega premika v Slovenski vojski, predstavili smo, kako poteka premik na mednarodno operacijo in misijo eFP v Latvijo ter s kakšnimi transportnimi letalskimi zmogljivostmi razpolaga Slovenska vojska. Predstavili smo tudi dokumentacijo, ki je potrebna pri izvedbi premika in opravili intervju s pripadnikom operativne načrtovalne ravni. Na podlagi predstavljenega stanja smo opravili kritično analizo, v kateri smo podali izzive in problematike, s katerimi se Slovenska vojska sooča v času premika. V tretjem poglavju smo predstavili rešitve za prepoznane izzive in problematike ter okvirno tudi pregledali, kako bi potekal premik, če bi ga načrtovali z železniškim transportom. V zaključku pa smo pregledali pogoje za uvedbo predlaganih rešitev in možnosti za nadaljnji razvoj.
Ključne besede: eFP Latvija, premik, slovenski kontingent, Slovenska vojska, zmogljivosti
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 656; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,97 MB)

Opis: Sodelovanje Policije in Slovenske vojske na področju nadzorovanja ilegalnih migracij in nadzorovanja južne državne meje poteka od leta 2015 naprej. V letu 2015 med begunskim valom je bilo to sodelovanje omejeno predvsem na področja zbirnih centrov, kjer so pripadniki Slovenske vojske s svojo navzočnostjo poskušali vplivati na red in mir v takih centrih. V kasnejših letih pa se je to sodelovanje preselilo na območje južne državne meje, kjer pripadniki Slovenske vojske sodelujejo s Policijo v mešanih patruljah ali na samostojnih opazovalnicah. Skozi leta sodelovanja so se pojavili nekateri izzivi s strani Policije kakor tudi Slovenske vojske. Enega izmed največjih izzivov predstavlja to, da so pripadniki Slovenske vojske v taki obliki sodelovanja zelo zakonsko omejeni in imajo zelo omejena pooblastila oz. jih sploh nimajo. To v praksi velikokrat predstavlja težavo, saj so posledično manj učinkoviti pri svojem delu. Skozi analizo sodelovanja pri nas in primerjavo sodelovanja vojske in policije v nekaterih drugih državah smo ponudili rešitev, ki bi lahko to težavo odpravila. Predlagali smo, da bi bilo ob ustrezni zakonski ureditvi bolj smiselno in učinkovito za tovrstne načine sodelovanja med Policijo in Slovensko vojsko uporabljati enote vojaške policije.
Ključne besede: diplomske naloge, množične ilegalne migracije, Policija, Slovenska vojska, pooblastila, migranti
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 922; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Vzdrževanje materialnih sredstev (MS) je namenjeno ohranjanju zanesljivosti letal in s tem tudi zagotavljanje sposobnosti, da pri predpisanih pogojih uporabe delujejo brezhibno, s čimer se omogoči izvedbo nalog enot SV v okviru mirovnih operacij in v vojnih razmerah. Bistvene naloge s področja oskrbe je, da z načrtovanim in sistematičnim koriščenjem materialnih virov in zalog zagotovimo optimalno, pravočasno in neprekinjeno oskrbovanje poveljstva in PE 15. PVL z MS in storitvami oskrbnega razreda, ki so potrebni za delovanje. Oskrbovanje je potrebno izvajati s spoštovanjem načel pravočasnosti, preglednosti, popolnosti, točnosti, odgovornosti, usklajenosti in varnosti. Poleg tega je zelo pomembno, da se spoštujejo in dosledno izvajajo tudi zakoni, predpisi, navodila, SOP in ukazi, ki opredeljujejo področje oskrbe v slovenski vojski. Pri načrtovanem tehničnem vzdrževanju ne pride do večje problematike, saj se to izvaja v skladu z letnim ukazom za vzdrževanje. Pri tem se upoštevajo že znane potrebe tehničnega vzdrževanja, ki izhajajo iz načrtovane uporabe MS. V tem primeru ni izključno, da pri samem izvajanju vzdrževanja lahko pride do ugotovitve, da je prišlo do dodatnih možnih okvar, ki jih seveda pristojni uspešno odpravijo. Nekoliko drugače je pri vzdrževanju in popravilih na mednarodnih operacijah in misijah. Tu morajo biti enote poleg osnovnega vzdrževanja usposobljeni še za hitra popravila. V tem primeru gre za hitro in krajše popravilo na kraju, kjer so nastale poškodbe oziroma okvara. V SV se tehnično vzdrževanje velikokrat izvaja pri zunanjih izvajalcih, in sicer predvsem kadar enota za tehnično vzdrževanje nima zadostne tehnične podpore, kadra ali usposobljenosti. Tudi za ta dva načina vzdrževanja je seveda potrebno upoštevati direktivo. Kljub finančni omejitvi, mogoče kdaj slabi komunikaciji, množični papirizaciji, carinjenju in upoštevanju direktiv, smo prišli do ugotovitve, da SV uspešno izvaja oskrbovanje letal z nadomestnimi deli, ki smo ga predstavili, saj to upravljajo osebe, ki so usposobljene vsak na svojem področju.
Ključne besede: Slovenska vojska, vojaška logistika, vzdrževanje, logistična podpora oskrbovanje, organiziranje, materialna sredstva, nadomestni deli, zunanji izvajalci.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2020; Ogledov: 904; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,50 MB)