SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Govor vasi Žetinci (Sicheldorf) v avstrijskem Radgonskem kotu
Zinka Zorko, 1989, izvirni znanstveni članek

Opis: Žetinski govor je zgodovinsko razvojno del enotnega severnoštajerskega in panonskega jezikovnega področja; samoglasniški sestav in naglasne razmere so take kot v prekmurski narečni podstavi; soglasniški sestav in oblikoslovje sta bliže slovenjegoriškim govorom. V besedju je poleg številnih skupnih izrazov tudi veliko razlik.
Ključne besede: slovenski jezik, narečja, slovenska manjšina, Avstrija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 372; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

3.
Slovenci na Hrvaškem
Saša Cvitan, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenske narodne manjšine živijo po svetu in v sosednjih državah Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Njihov položaj je ljudem v matični domovini manj znan in o njenih pripadnikih vedo relativno malo. V diplomski nalogi bomo predstavili slovensko skupnost v hrvaškem okolju, temeljne zgodovinske, zemljepisne, družbene, sociološke, politične, kulturne in jezikovne okoliščine, v katerih živi, deluje in se ohranja že vrsto let. Narodna zavest, ki jo s skupnimi močmi ohranjajo predstavniki vseh slovenskih društev na hrvaških tleh, predstavlja temelj slovenstva na Hrvaškem in možnost njihovega obstoja v večinski hrvaški družbi. Vedno večje število slovenskih društev na celotnem ozemlju Hrvaške kaže na dobro organiziranost Slovencev in njihovo medsebojno povezanost. Številčnost društev sicer govori o dokaj dobrem narodnostnem zavedanju Slovencev, vendar pa lahko v današnjem času zasledimo vedno večjo nezainteresiranost mlajših Slovencev za slovenstvo in slovensko tradicijo. V manjših sredinah je intenzivnost ohranjanja narodne zavesti nekoliko bolj razvita, medtem ko v večjih mestih, predvsem v Zagrebu, Slovenci svojega slovenstva ne doživljajo kot nekaj življenjsko pomembnega. Tudi zanimanje za učenje slovenskega jezika in nadaljnjega šolanja v Sloveniji je veliko večje v Istri in v okolici Varaždina kot pa na primer v Zagrebu.
Ključne besede: Slovenska manjšina, narodna zavest, Hrvaška, Zagreb, Slovenski dom v Zagrebu
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 473; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
Prizadevanja slovenske manjšine v italiji za dosego zakonske zaščite 1975 – 2009
Miha Zobec, 2017, doktorska disertacija

Opis: Italijanska ustava, sprejeta po drugi svetovni vojni, je predvidevala zaščito jezikovnih manjšin (italijanska pravna in politična praksa se je izogibala uporabi izraza narodnostna manjšina zaradi njegovih političnih implikacij) kot tudi ustanovitev avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, kjer bi bile pravice slovenske manjšine varovane s posebnim statutom. Medtem, ko je bilo nemški manjšini formalno varstvo manjšinskih pravic takoj po drugi svetovni vojni zagotovljeno z ustanovitvijo avtonomne dežele Južne Tirolske, francoski pa z ustanovitvijo avtonomne dežele Doline Aosta, je morala slovenska manjšina na ustanovitev avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine čakati vse do leta 1963. Upi o zaščiti pa so se razblinili, ko je postalo jasno, da posebni statut nove dežele ne vsebuje določil o varstvu slovenske manjšine. Čeprav so se prizadevanja za dosego globalne zakonske zaščite pričela že kmalu po drugi svetovni vojni oziroma po Londonskem memorandumu, so postala po ustanovitvi dežele, ko se je izkazalo, da so bila pričakovanja zaman, bolj izrazita. Zahteve po oblikovanju posebnega zaščitnega zakona so postale še bolj očitne po Osimskih sporazumih, ki so državi podpisnici, Italijo in Jugoslavijo, obvezovali h kar največji zaščiti slovenske oziroma italijanske manjšine. Osimski sporazumi so v 8. členu določali, da se ob prenehanju veljave Posebnega statuta Londonskega memoranduma obe strani zavežeta k ohranitvi tistih ukrepov, ki so bili sprejeti že pri izvajanju omenjenega statuta in da v okviru svojega notranjega prava zagotovita enako raven varstva, kot je določal Posebni statut, ki je s tem nehal veljati.Z Osimskimi sporazumi sta bili tako obe državi zavezani k uresničevanju tega, kar je bilo že določeno v Londonskem memorandumu. Glede na to, da je Italija menila, da je 8. člen Osimskih sporazumov veljal le za zaščito pravic Slovencev v Tržaški pokrajini, je predmet vztrajnega političnega prizadevanja predstavnikov slovenske manjšine postala zakonodaja, ki bi v enaki meri varovala pravice Slovencev v Tržaški in Goriški kot v Videmski pokrajini. Boj za dosego ustreznega varovanja manjšinskih pravic pa je pri italijanskih oblasteh naletel na nerazumevanje. Namesto, da bi pripravili zakon, ki bi v enaki meri ščitil pravice slovenske manjšine na celotnem ozemlju njene poselitve, je Italija z zahtevami manjšine nenehno odlašala in ponujala zakonske predloge, ki niso bili ustrezni. Prizadevanje za dosego zakosnke zaščite se je tako zaključilo šele leta 2001, ko je bil v parlamentu sprejet t.i. globalni zaščitni zakon za varovanje pravic pripadnikov slovenske manjšine v Italiji. Po sprejetju zakona je bil oblikovan mešan, slovensko-italijanski paritetni odbor (sestavljali so ga pripadniki slovenske manjšine v Italiji in pripadniki večinske, italijanske narodnosti), ki naj bi bdel nad uresničevanjem določil sprejetega akta. Zakon je dobil uradno formalno potrditev leta 2007, ko ga je podpisal predsednik Napolitano, v polni meri pa se je začel uresničevati šele dve leti kasneje. Največ težav v zvezi z izvajanjem zaščitnega zakona je bilo v Videmski pokrajini, še posebej prizadeti so bili Slovenci na območju Rezije. Izvajanje zakona se je v Reziji zavleklo vse do leta 2012, težave pri uresničevanju zakonodaje pa se tam pojavljajo še danes.
Ključne besede: Slovenska manjšina, Italija, Furlanija-Julijska krajina, manjšinske pravice, zakonska zaščita, Londonski memorandum, Osimski sporazumi, paritetni odbor.
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 238; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (6,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Primerjava medijskih vsebin namenjenih etničnim skupinam na primeru madžarske manjšine v Sloveniji in slovenske narodne skupnosti v Avstriji
Pia Prebevšek, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni mediji madžarske narodne manjšine v Sloveniji in slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Opisan je pomen medijev za manjšine in njihove pravice do informiranja. Posvetili smo se obravnavanju manjšinskih tem v večinskih medijih – naravi, kontekstu in količini poročanja. Nekaj pozornosti je namenjene tudi pomembnosti, namembnosti ter vsebini manjšinskih medijev. Cilj diplomskega dela je bil preveriti vsebino manjšinskih medijev in ugotoviti organiziranost medijskih organizacij, namenjenih manjšinam. Metode, ki smo jih pri tem uporabljali, so kvalitativna in kvantitativna analiza televizijske oddaje Dober dan, Koroška – Dober dan, Štajerska ter oddaje Mostovi-Hidak in naknadna primerjava. Z namenom čim boljše raziskave oz. analize so bili opravljeni tudi intervjuji z odgovornimi osebami obravnavanih televizijskih oddaj.
Ključne besede: narodna manjšina, etnične skupine, avtohtona slovenska manjšina v Avstriji, madžarska narodna manjšina v Sloveniji, pravice, manjšinski mediji, televizijske oddaje
Objavljeno: 06.10.2017; Ogledov: 60; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici