| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZUNANJEPOLITIČNA USMERITEV ČASNIKA SLOVENEC V ČASU UREDOVANJA DR. ALOJZIJA KUHARJA S POUDARKOM NA NJEGOVEM DELU
Dejan Hrovat, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljam zunanjepolitično usmeritev časnika Slovenec v času urednikovanja dr. Alojzija Kuharja v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Politično glasilo Slovenske ljudske stranke – vodilni slovenski politični časopis pred drugo svetovno vojno, se je v tridesetih letih dvajsetega stoletja izkazalo s točnostjo, ažurnostjo in poudarkom na zunanjo politiko, sploh pod vodstvom dr. Alojzija Kuharja. Poglede in prepričanja zunanjepolitičnega urednika ter uredništva Slovenca bom obravnaval v analizi zunanjepolitičnih člankov in uvodnikov, ki jih je napisal dr. Kuhar, posvečal pa se bom raznim zunanjepolitičnim problemom in vprašanjem, ki so v obravnavanem obdobju bila aktualna. Del magistrske naloge posvečam življenju in delu dr. Kuharja pred letom 1941, ko se je kot član jugoslovanske vlade v izgnanstvu pred nemško okupacijo Jugoslavije umaknil v London.
Ključne besede: Slovenec, zunanjepolitična usmeritev, Slovenska ljudska stranka, Alojzij Kuhar, Ivan Ahčin
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 1226; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
IDEJNO - POLITIČNI POGLEDI IVANA AHČINA
Mateja Beškovnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Slovenska ljudska stranka je bila vodilna politična stranka katoliškega tabora. Za stranko je v času do konca druge svetovne vojne značilen nestrpen odnos do liberalizma, komunizma in prostozidarstva ter do Judov, katere so označili kot krivce za družbeno bedo. Eden izmed vodilnih ideologov stranke je bil Ivan Ahčin, ki je kot teolog zagovarjal konservativno politiko ter nadaljeval ideološke poglede Antona Mahniča in Aleša Ušeničnika. Ahčin je bil poleg tega še sociolog, predavatelj, publicist, novinar in politik. Po vojni pa je ostal v tujini, kjer je predaval in bil publicistično dejaven pri različnih časnikih in revijah. Dejaven je bil tudi na znanstvenem področju, njegovo znanstveno delo pa je zajeto predvsem v socioloških knjigah. V zgodovinopisju je znan kot eden izmed ožjih članov vodstva katoliškega gibanja med obema vojnama in vse do konca okupacije Slovenije. Tako kot za SLS je tudi za Ahčina značilen skrajno nestrpen odnos do prostozidarjev in komunistov. Ko je v obdobju med obema svetovnima vojnama prišlo do spogledovanja med totalitarnim režimom in stranko, je Ahčin to povezovanje z nacizmom in s fašizmom skušal razložiti kot rešitev pred komunizmom in liberalizmom. V svojim razpravah je liberalizem obtožil kot glavnega krivca za gospodarsko in družbeno zmedo v svetu, komunizem in prostozidarstvo pa kot največjo nevarnost naše dobe. V času urednikovanja časnika Slovenec je bil Ahčin v zelo tesnih stikih z voditeljem stranke SLS, Antonom Korošcem. Funkcija Koroščevega vrhovnega časnikarja pa mu je v stranki omogočala velik vpliv na njeno politični usmeritev. Zgodovinopisje ga označuje tudi kot glavnega Koroščevega biografa.
Ključne besede: katoliški tabor, Slovenska ljudska stranka, Ivan Ahčin, liberalizem, komunizem, nacizem, fašizem, prostozidarstvo, antisemitizem.
Objavljeno: 22.04.2013; Ogledov: 1483; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (632,28 KB)

3.
SLOVENSKO KATOLIŠKO GIBANJE V LUČI SPOMINOV JANEZA KALANA
Sabina Petrovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Začetek slovenskega katoliškega gibanja je bil konec 19. stoletja. Najprej je bila leta 1892 v Ljubljani ustanovljena Katoliška narodna stranka, ki se je leta 1905 preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Velik pečat sta v stranki pustila Ivan Šusteršič in Janez Evangelist Krek. Stranka se je v začetku 20. stoletja preusmerila iz krščansko konservativne v krščansko socialno stranko. Strankin program je temeljil na načelih pomoči preprostim ljudem, predvsem kmetom in delavcem. V tej vlogi se je znašel tudi duhovnik Janez Kalan, ki je imel velik socialni čut za preprostega človeka. S svojimi idejami in nasveti je skušal pomagati vsem, ki so bili potrebni socialne ali duhovne pomoči. V letu 1909 so se katoliške organizacije iz takratnih slovenskih pokrajin pridružile krajnski SLS. Stranka se je preimenovala v Vseslovensko ljudsko stranko in tako postala najmočnejša slovenska politična stranka. Stranka je delovala tudi med prvo svetovno vojno. Nekaj časa je bil na čelu stranke tudi Anton Korošec. Ves čas političnega delovanja je sledila katoliškim načelom in spodbujala katoliško miselnost, nasprotovala pa je političnim načelom liberalizma in socializma. Po uvedbi diktature kralja Aleksandra leta 1929 je bilo delovanje stranke prepovedano.
Ključne besede: Slovensko katoliško gibanje, Janez Kalan, Slovenska ljudska stranka, alkoholno vprašanje, spomini.
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1373; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (770,45 KB)

4.
Henrik Tuma in Ivan Šusteršič: primerjalna analiza konfederalističnih konceptov
Urška Arnšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Ivan Šusteršič in Henrik Tuma, oba po izobrazbi pravnika, sta vsak po svoje zaznamovala slovensko politiko v zadnjem obdobja obstoja Avstro-Ogrske monarhije in ob prehodu v nov državni okvir. Šusteršič, vodja slovenske katoliške stranke, državnozborski poslanec in kranjski deželni glavar, je vse do zadnjega ostal zvest habsburški dinastiji. Njegov koncept preureditve monarhije, ki ga je leta 1909 predstavil tudi prestolonasledniku Francu Ferdinandu, je predvideval združitev vseh južnih Slovanov monarhije v tretje državnopravno telo. Šele tik pred prevratom je objavil načrt ustanovitve zveze samostojnih podonavskih držav, s čimer se je zelo približal konceptu Henrika Tume. Slednji se je kot socialdemokrat vseskozi zavzemal za ohranitev enotnega gospodarskega prostora in vzpostavitev popolne narodne avtonomije. Boj za pravice Slovencev je zaznamoval tudi njegovo sodniško in odvetniško pot. Konec prve svetovne vojne je prinesel razpad nekdanje monarhije in razkosanje slovenskega naroda. Koncepta omenjenih politikov se tako nista uresničila.
Ključne besede: Ivan Šusteršič, Henrik Tuma, Avstro-Ogrska, prva svetovna vojna, Slovenska ljudska stranka, Jugoslovanska socialdemokratska stranka.
Objavljeno: 14.04.2016; Ogledov: 954; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (900,75 KB)

5.
Delovanje Slovenske ljudske stranke leta 1927 po izbranih slovenskih časnikih
Katja Podbregar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je s pomočjo časnikov Slovenec in Jutro ter strokovne literature predstavljeno delovanje stranke SLS v letu 1927. To je bilo volilno leto, bile so namreč kar troje volitve: prve in edine volitve v oblastne skupščine, volitve za narodne poslance in volitve v občinske svete, ki so potekale kar vse leto. V mesecu februarju so začele delovati oblastne samouprave, kjer je vodilno vlogo, po zmagi na volitvah, prevzela SLS. Stranka je bila takrat na višku svoje politične moči. Skupaj z njenim voditeljem dr. Antonom Korošcem ji je uspel preboj iz opozicije v vladno koalicijo. Tega leta je stranka dvakrat vstopila v vlado. Prvič že v mesecu februarju. Veliko spremembo v načinu delovanja stranke je prinesel Blejski sporazum, ki sta ga podpisala dr. Anton Korošec za SLS in Velimir Vukičević za Narodno radikalno stranko. Zaradi sporazuma se je SLS ob ponovnem vstopu v vlado odpovedala zahtevi po avtonomiji in priznala Vidovdansko ustavo. V drugi polovici leta je v javnost prišel še spor v strank, ki je sicer trajal že nekaj časa, povzročil pa je hud razkol med levico oz. krščanskimi socialisti in desnico. Spora se ni dalo nikoli več rešiti.
Ključne besede: Slovenska ljudska stranka, volitve, oblastne skupščine, vstop v vlado, Blejski sporazum.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 738; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici