Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 je bila Julijska krajina jabolko spora med novonastalo Demokratično federativno Jugoslavijo (kasneje Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo) in Zahodom s Kraljevino (po letu 1946 Republiko) Italijo na čelu. Jugoslovanska stran je v šestdesetih letih z vzpodbujanjem masovnega turizma na pridobljenem ozemlju želela izboljšati svojo gospodarsko rast, hotelska arhitektura pa je hkrati sooblikovala njeno novo politično reprezentacijo in tako veljala za neke vrste »izložbo«. Urbanistična ureditev in s tem tudi načrtovanje turističnih objektov v slovenski Istri je bilo leta 1955 dodeljeno Edu Mihevcu (1911–1985), slovenskemu arhitektu, urbanistu in pedagogu na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Njegov opus lokacijsko obsega predvsem Ljubljano in slovensko Istro, ki je imela zaradi Mihevčevega monopola do sedemdesetih let 20. stoletja enoten arhitekturni izraz. Obalni opus je bil do sedaj obravnavan le v kontekstu pregleda celotnega arhitektovega opusa, turistična arhitektura pa zgolj v posameznih vidikih (počitniška naselja, nateli in posamezni hoteli) in splošno ostaja še neraziskana.
Ključne besede: Edo Mihevc, turizem, arhitektura, slovenska Istra, hoteli
Objavljeno v DKUM: 13.09.2022; Ogledov: 632; Prenosov: 134
Celotno besedilo (3,31 MB)

Opis: Kulturna krajina, ki je rezultat človekovega poseganja v naravo in njenega urejanja, se je na območju Movraškega Krasa in na bližnjih flišnih predelih slovenske Istre v zadnjih 180 letih korenito spremenila. Izstopajoč je proces zaraščanja kot posledica deagrarizacije, drobljenje in zmanjševanje njivskih površin, zaraščanje travnikov in pašnikov, po drugi strani pa širjenje urbanih površin. Spremenjene socio-ekonomske razmere so eden izmed pomembnih vzrokov za omenjene procese. V prispevku obravnavamo spremembe v rabi tal med leti 1830 in 2008 na flišni in apnenčasti podlagi raziskovanega območja. Zgodovinske podatke smo pridobili s pomočjo karte “Carta Corografica del Litorale” ter jih nato primerjali s kartiranjem habitatnih tipov po metodi PHYSIS v letu 2007/08. Primerjava procesa zaraščanja na flišni in apnenčasti podlagi je pokazala, da je ta proces bolj izražen na apnenčasti podlagi.
Ključne besede: apnenec, fliš, raba tal, slovenska Istra, vegetacija, zaraščanje
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1514; Prenosov: 125
Celotno besedilo (637,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko italijanske narodne skupnosti, živeče v Sloveniji, nabor njihovih pravic, politično zastopanost na lokalnem in državnem nivoju in pravno podlago za vse to, pri čemer se osredotoča predvsem na sam volilni sistem in volitve predstavnikov skupnosti v različne organe. Poleg zgodovinskega uvoda in pravne podlage za zaščito italijanske narodne skupnosti, avtor v delu analizira pravno podlago za zastopanost in postopek izvolitve predstavnikov italijanske narodne skupnosti v občinske svete, v svete krajevne skupnosti ter v državni zbor. Hkrati avtor obravnava tudi organiziranost skupnosti na lokalnem nivoju na področju kulture, izobraževanja in medijev ter kako se vse to financira. Iz opravljene analize je razvidno, da so bistvenega pomena za zaščito obravnavane skupnosti predvsem določbe iz Ustave kot najvišjega pravnega akta, iz katerega nadalje izhajajo ostali zakoni, ki zadevajo pravice in organiziranost skupnosti. Slovenija je uzakonila načelo pozitivne diskriminacije, ki vsaj na papirju nudi italijanski narodni skupnosti relativno dober položaj. Avtor v zaključku podaja odgovore na zastavljena vprašanja in utemeljuje dejstva, obravnavana skozi diplomsko delo.
Ključne besede: italijanska narodna skupnost, volitve predstavnikov narodne skupnosti, slovenska Istra, narodnostno mešano območje, manjšinske pravice, politična zastopanost.
Objavljeno v DKUM: 18.09.2012; Ogledov: 2168; Prenosov: 228
Celotno besedilo (827,23 KB)

Opis: Habitatni tip ali tip življenjskega prostora predstavlja fitocenozo in zoocenozo kot značilna dela ekosistema, povezana z abiotskimi dejavniki (prst, podnebje, prisotnost in kakovost vodnih virov, svetlobe itd.) na prostorsko omejenem območju. Vegetacija variira glede rastnih pogojev in razmer na rastišču. Običajno se pri fitocenoloških popisih ne oziramo na dejavnike okolja, saj je v ospredju našega zanimanja vrstna pestrost, morfologija in značaj združbe. Habitatni tip se določa glede na rastlinske vrste, ki sam habitatni tip opredeljujejo (vrste, ki karakterizirajo, so značilnice posameznega habitatnega tipa). V diplomskem delu predstavljamo inventar habitatnih tipov izbranega območja v Slovenski Istri. Na omenjenem območju smo primerjali zvezo med posameznimi relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki (temperatura zraka, višina padavin, prst, geološka sestava, letna vrednost sončne energije, ekspozicija, nadmorska višina in naklon) na pojavnost gozdnih habitatnih tipov. V diplomskem delu nas je zanimalo, kje na izbranem območju posamezni tipi gozdov uspevajo in katere vrednosti nekega naravnogeografskega dejavnika posamezni gozdni habitatni tip na izbranem območju preferira. Izračunali smo stopnjo korelacije med gozdnimi površinami ter relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki na izbranem območju Slovenske Istre. Za analizo podatkov ter izdelavo tematskih kart in grafikonov smo uporabljali programa ArcGIS 9.2 ter statistični program Weka-3-6.
Ključne besede: Slovenska Istra, vegetacija, kartiranje habitatnih tipov, habitatni tipi, naravnogeografski dejavniki, korelacije med naravnogeografskimi dejavniki in gozdnimi habitatnimi tipi
Objavljeno v DKUM: 09.07.2009; Ogledov: 3445; Prenosov: 420
Celotno besedilo (34,66 MB)