| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Prenova dvorca Frajštajn : magistrsko delo
Tadej Heric, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava prenovo dvorca Frajštajn s pripadajočim kompleksom v kraju Spodnja Polskava v občini Slovenska Bistrica. Prikazuje rešitve, kako celotnemu kompleksu in dvorcu iz 16. stoletja dodeliti novo funkcijo in ga vključiti v vsakodnevno rabo ter v dogajanje današnjega časa. Delo je sestavljeno iz analitično-teoretskega dela, ki vključuje arhitekturne analize, in iz projektnega dela z grafičnimi prikazi. Celoto dopolnjujejo posamezni primeri podobnih, kakovostno prenovljenih objektov. Na osnovi arhitekturnih analiz se poda predlog o novi namembnosti dvorca oz. celotnega kompleksa. Preuči in določi se vse pomembne javne funkcije v neposredni bližini, prav tako se analizira lego kompleksa in dostopnost oz. prometno povezanost. Iz vseh narejenih analiz sledi sklep, da kompleks leži na dobri lokaciji. Blizu neokrnjene narave na eni strani in nedaleč stran od mestnega dogajanja na drugi. Na zahodu se nam pogled razprostira na Pohorje, bližina avtoceste pa nam zagotavlja hiter dostop do dveh večjih mest v bližini, Slovenske Bistrice in Maribora. Prav bližina Pohorja in neposredna povezava z avtocesto pripomoreta k izboru predloga za novo namensko rabo kompleksa. Poleg pohodništva, kolesarjenja in smučarskega turizma, ki je na Pohorju precej razvito, lahko ponudbo v novem medgeneracijskem središču dvorca Frajštajn zaokrožimo s terapijami z živalmi, konjeniškim turizmom ter jahalno šolo in tako obiskovalcu ponudimo dodatne aktivnosti v kateremkoli letnem času.
Ključne besede: Dvorec Frajštajn, Dvorec Spodnja Polskava, prenova kompleksa dvorca, Spodnja Polskava, Slovenska Bistrica, grajska arhitektura 16. stoletja.
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 168; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (144,80 MB)

2.
Analiza turistične ponudbe občine Slovenska Bistrica s poudarkom na športnem turizmu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Arinna Marin, 2021, diplomsko delo

Opis: Ljudje se vedno bolj zavedajo pomembnosti telesne aktivnosti, ki pripomore k boljšemu fizičnemu in psihičnemu počutju. Prav zaradi tega je vedno več povpraševanja za dodatno športno ponudbo na turističnih destinacijah. V diplomski nalogi smo raziskovali športnoturistično ponudbo v občini Slovenska Bistrica. Ugotovili smo, da je športni turizem v občini Slovenska Bistrica že dobro razvit, vendar ima še veliko prostora za izboljšave. Prišli smo do spoznanja, da sta najbolj razviti obliki športnega turizma v občini Slovenska Bistrica pohodništvo in kolesarjenje. Menimo, da Občina Slovenska Bistrica v omenjeni športni obliki vloži največ športnoturističnega kapitala. Namen naše diplomske naloge je bil izdelati predloge za nadaljnje izboljšave športnoturistične ponudbe v občini Slovenska Bistrica. Po našem mnenju bi se lahko za boljše razvit športni turizem organizirali različni pohodniški in kolesarski dogodki, ki bi spodbujali k večji obiskanosti občine Slovenska Bistrica. Menimo, da bi se morali športni in turistični akterji bolje medsebojno povezovati ter na takšen način izboljšati turistično ponudbo z dodatnimi športnimi aktivnostmi. Ustvarili smo tudi analizo PSPN, ki temelji na prednostih, slabostih, priložnostih in nevarnostih športnega turizma v občini Slovenska Bistrica.
Ključne besede: športni turizem, občina Slovenska Bistrica, turistična destinacija, šport
Objavljeno v DKUM: 27.12.2021; Ogledov: 454; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
Primeri dejavnosti izven učilnice za poučevanje vsebin kulturne dediščine za predšolske otroke in učence prvega triletja v občini slovenska bistrica : magistrsko delo
Kristina Lipoglav, 2021, magistrsko delo

Opis: Pouk izven učilnice je eden izmed načinov, kjer otrok gradi svoje znanje preko lastne izkušnje. Otrok je v usvajanju znanja ves čas aktiven in z lastno aktivnostjo spoznava nekaj novega. Otrok spoznava novo znanje z vsemi čutili (vid, voh, okus, sluh). Pri takšnem načinu dela otrok pridobiva znanja na vseh področjih razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, psihomotoričnem …). Učenci so pri takšnem načinu bolj motivirani in imajo večjo željo po usvajanju nove snovi. Pri poučevanju izven učilnice se šola in učenci povezujejo z lokalnim okoljem, ga spoznavajo ter sprejemajo za svojega. Strinjamo se, da je takšen način poučevanja za učitelja zahtevnejši, prav tako je potrebne več priprave. Na izvajanje pouka izven učilnice vplivajo nepričakovani dejavniki (zaprtje ustanove, slabo vreme …), zato mora biti učitelj dobro organiziran in prilagodljiv novim situacijam. Namen magistrske naloge je predstaviti kulturno dediščino v Slovenski Bistrici in oblikovati dejavnosti izven učilnice, ki bi jih lahko izvajali pri poučevanju vsebin kulturne dediščine. Načrtovali smo dejavnosti za predšolske otroke in dejavnosti za otroke prvega razreda devetletne osnovne šole, ki se lahko izvajajo neposredno na prostoru kulturne dediščine. Dejavnosti smo oblikovali za štiri lokacije, na katerih učenci spoznavajo kulturno dediščino domačega kraja.
Ključne besede: Kulturna dediščina, pouk izven učilnice, predšolski otroci, učenci prve triade, Slovenska Bistrica
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 420; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

4.
Avtobusna postaja Slovenska Bistrica
Loredana Štumberger, 2019, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po ureditvi nove avtobusne postaje v Slovenski Bistrici in prostora okoli nje. Bližina centra mesta, bližina obstoječih in predvidenih upravnih dejavnosti, poslovno-industrijske cone ter neposredna navezava na načrtovano vzhodno obvoznico so obstoječi dejavniki, ki utemeljujejo izbiro lokacije za umestitev avtobusne postaje na mestu obstoječe začasne ureditve. Urbana regeneracija območja na robu historičnega jedra Slovenske Bistrice tako poleg zasnove nove avtobusne postaje ter nanjo navezanega razvojnega stičišča obsega tudi celostno ureditev upravnega središča v obstoječih historičnih objektih, ureditev prometa, dostopov, mirujočega prometa in odprtih javnih površin.
Ključne besede: arhitektura, avtobusna postaja, urbana regeneracija, Slovenska Bistrica, upravno središče
Objavljeno v DKUM: 03.02.2020; Ogledov: 1240; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (116,68 MB)

5.
Mestno redarstvo Občine Slovenska Bistrica - ocena prebivalcev o pluralni policijski dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Petra Gaber, 2019, diplomsko delo

Opis: Varnost je del vsakdanjega življenja vseh prebivalcev, ampak se jih tega včasih zaradi hitrega tempa življenja premalo zaveda, zato so ustanove, institucije in določeni organi, ki skrbijo za vsakodnevno varnost ljudi in okolja, v katerem se živi. Cilj diplomskega dela je predstavitev delovanja Mestnega redarstva občine Slovenska Bistrica. Velik korak naprej za omenjeno občino je bilo leto 2012, saj se je sprejetjem Odloka o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole ustanovila skupna občinska uprava za opravljanje nalog občinske uprave na področju občinskega redarstva ter inšpekcije. Prelomnica redarstva nasploh v Sloveniji je bilo leto 2006 s sprejetjem ZORed, saj so le-ti postali prekrškovni organ, večala so se pooblastila in prav tako področja dela. Velik napredek v mestni občini Slovenska Bistrica se zasledi po letu 1998, ko je bil sprejet zakon o varnosti o cestnem prometu, saj se je po sprejetem zakonu začel kazati razvoj in napredek redarstva. Prelomnica te občine je bilo leto 2015, ko je bila mestna občina Slovenska Bistrica nagrajena za najbolj varno mesto v Sloveniji. V nadaljevanju diplomskega dela je zaslediti poglavja o metodoloških pristopih; mestnem/občinskem redarstvu; zgodovini redarstva; delovni obleki redarjev; pooblastilih in nalogah redarjev; zakonih ter pravilnikih, povezanih z delom mestnega redarstva; mestnem redarstvu občine Slovenska Bistrica in opredelitev pridobljenih informacij. Informacije so bile pridobljene iz ankete, v kateri se je poizvedovalo, kako so občani zadovoljni s kakovostjo dela mestnih redarjev v mestni občini ter kako varno se v njej počutijo. Ugotovljeni so bili pozitivni rezultati.
Ključne besede: diplomske naloge, občina Slovenska Bistrica, medobčinski inšpektorat, redarstvo, mestni redarji
Objavljeno v DKUM: 10.06.2019; Ogledov: 898; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
Slovenska Bistrica z okolico v 18. stoletju
Nina Levart, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja strnjen prikaz dogajanja v mojem domačem kraju – mestu Slovenski Bistrici – in v bližnji okolici v času zgodnjega novega veka, s poudarkom na 18. stoletju. Razvoj mesta je umeščen v obdobje od njegovega nastanka v poznem srednjem veku vse do baročnega razcveta v terezijanskem obdobju. Poleg opisa pomembnejših dogodkov, ki so zaznamovali življenja tedanjih Slovenjebistričanov, magistrsko delo zajema tudi obrazložitev funkcioniranja mestne uprave, odnosa mesta do lastnika – deželnega kneza in do deželnih oblasti, vpliva mestne lege na gospodarski razvoj, poteka mestne urbanizacije, prikaz osnovnih demografskih podatkov, opis baročne kulturne dediščine ter predstavitev položaja cerkvenih ustanov, zemljiškega gospostva Bistriški grad, razvojnih faz gradu in vloge njegovih lastnikov. Obdobju vladanja Marije Terezije (1740–1780) je namenjeno posebno poglavje, saj so njene za tisti čas sila radikalne reforme močno spremenile družbeno in naravno podobo takratnih slovenskih dežel. Monarhijo je celovito reorganizirala in modernizirala po zgledu razsvetljenskih načel. V okviru davčno-upravnih reform je izdala odlok o popisu imetnikov hiš po posameznih območjih. Za področje Slovenske Bistrice je bilo leta 1754 izvedenih pet popisov: popis imetnikov hiš, zavezanih davku mesta Slovenska Bistrica, popis imetnikov hiš, podložnih tukajšnjim cerkvenim ustanovam (mestni Župniji sv. Jerneja, združenim beneficijem minoritov v njihovem samostanu v Slovenski Bistrici in beneficiju sv. Ane) ter gospoščini Bistriški grad. V magistrsko delo so vključeni v transkriptivni obliki – iz gotice so prečrkovani v latinico. Analiza omenjenih virov prikaže njihovo pomembnost, saj vsebujejo veliko podatkov, ki zgodovinarju omogočajo spoznati tedanje gospodarske in socialne razmere v mestu in njegovi bližnji okolici.
Ključne besede: mesto Slovenska Bistrica, slovenjebistriške cerkvene ustanove, zemljiško gospostvo Bistriški grad, rodbina Attems, 18. stoletje, Marija Terezija, popis imetnikov hiš 1754, transkripcija.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 941; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

7.
Arhitekturno preoblikovanje območja vojašnice v Slovenski Bistrici
Nives Žigart, 2018, magistrsko delo

Opis: Kmalu po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so začeli o kompleksih (nekdanjih) vojašnic razmišljati kot del arhitekture in urbanizma mest. S potencialno ukinitvijo vojašnic bi se odprle nove možnosti za javno uporabo njihovih površin. Tudi v primeru vojašnice v Slovenski Bistrici gre za izjemno dobro lokacijo v neposredni bližini mestnega jedra, kar pa povečuje interes javnosti za to območje. Razvoj le-tega je bil namreč zaradi obraščanja in povečevanja mestnega tkiva okoli območja močno omejen. Magistrsko delo obravnava možnost arhitekturnega in urbanističnega preoblikovanja sedanjega območja vojašnice v Slovenski Bistrici po tukajšnjem prenehanju delovanja vojaških funkcij. Naloga ponudi koncept in zasnovo odprtega in javno dostopnega območja, ki postaja razpoznaven del mesta. Le-ta se neločljivo poveže s preostalimi funkcionalnimi enotami v mestu, s tem pa omogoči prebivalcem sodobno bivanje in delovanje. Ustvarijo se raznolike dejavnosti mešane rabe, ki pa so med seboj ločene do te mere, da ustvarjajo primerne bivalne in delovne pogoje brez motečih dejavnikov.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, preoblikovanje, zasnova, bivanje, mešana raba, vojašnica, izolirano območje, Slovenska Bistrica
Objavljeno v DKUM: 03.04.2018; Ogledov: 890; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (38,25 MB)

8.
Prenova Trga svobode in Partizanske ulice v Slovenski Bistrici
Loredana Štumberger, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi je predstavljena idejna zasnova za prenovo Trga svobode in Partizanske ulice v Slovenski Bistrici, v primeru izgradnje obvoznice. Ukinil se bo motorni promet skozi mestno jedro, vzpostavil skupen prometni prostor ter povečal delež odprtih javnih površin v mestnem središču. Pri tem so upoštevane analize in predloge iz Elaborata, št. 986 – prom: Novelacija prometne študije širšega območja mesta Slovenska Bistrica, ki je bil izdelan leta 2016. Idejna zasnova za revitalizacijo historičnega mestnega središča je bila zastavljena tako, da upošteva kvalitete obstoječega okolja in jih izboljšuje. Pri iskanju rešitve so se upoštevale dane okoliščine, funkcijo središča mesta ter načela trajnostnega razvoja. Z novo zasnovo so se povezale ključne točke v prostoru (Grad, Park, Trg svobode, Gradišče, Graslov stolp), ki so dosedaj bile samostojne enote. Pridobiljenih je bilo več kvalitetnih, dobro načrtovanih in lepih javnih prostorov, ki bodo ljudem prijazni, trajnostni, varni ter živahni. S tem se je zagotovila mestu struktura, ki mu bo omogočila, da se bodo znotraj njega odvijale raznolike aktivnosti.
Ključne besede: mestno središče, prenova, Trg svobode, Partizanska ulica, Slovenska Bistrica
Objavljeno v DKUM: 29.08.2017; Ogledov: 1271; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (93,49 MB)

9.
Odnosi med Ptujem in Mariborom v poznem srednjem veku
Natalija Munda, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava odnose med Mariborom in Ptujem v poznem srednjem veku. V ospredje je avtorica postavila spor glede vinske trgovine na spodnjem Štajerskem med salzburškim Ptujem in habsburškim Mariborom. Sprva je imel monopol nad vinsko trgovino Ptuj, potem ko so Habsburžani dobili Maribor v svoje roke, so strmeli k temu, da bi monopol dobili v svoje roke. Pri oviranju Ptuja so bili zelo uspešni, saj so izvajali točno določene trgovske poti, po katerih samo se je smelo trgovati. V t. i. vinsko vojno med omenjenima mestoma se vključijo še druga mesta, saj je vinska trgovina v tistem času nudila izjemne možnosti za luksuzno življenje. Trgovci, na splošno gledano, so bili v tistem času najbogatejši sloj prebivalstva, bogatejši celo od plemstva. Zato se začnejo v poznem srednjem veku plemstvo in tudi samostani vključevati v vinsko trgovino, kar je meščanom predstavljalo konkurenco, predvsem samostani, ki so od deželnega kneza dobivali najrazličnejše privilegije, seveda na škodo meščanskih trgovcev. Ti majhni konflikti so botrovali k izbruhu nesoglasij, in ne nazadnje vodili k pravi vinski vojni. Epilog je dobila vinska vojna šele na sredini 17. Stoletja; leta 1654 skleneta obe mesti kompromis, ki ga potrdi tudi cesar Ferdinand III. Vinska trgovina se po podpisu sporazuma še močneje razbohoti.
Ključne besede: Srednji vek, Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica, Radgona, vinogradništvo, vino, vinska vojna, trgovina, trgovske poti, Habsburžani, Salzburška nadškofija.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2017; Ogledov: 1166; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

10.
SLOVENSKA BISTRICA V SREDNJEM VEKU
Amadeja Mlakar, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenska Bistrica leži na južnih obronkih Pohorja, neposredno ob vozlišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju. Nastala je iz štirih topografskih enot: cerkvenega kompleksa, dvora Bistrica, tržne naselbine in vasi Gradišče, ki je bilo tudi prvo jedro sedanje Slovenske Bistrice. Gradišče z bližnjo okolico je leta 1227 pridobilo trške pravice, leta 1310 pa je bilo povzdignjeno v mesto. Slovenska Bistrica se je v srednjem veku imenovala samo Bistrica (»Feistritz«), šele v 16. stoletju se je pojavilo ime Slovenska Bistrica (»Windischfeistritz«) za ločevanje od kraja Nemška Bistrica (»Deutschfeistritz«) pri Gradcu. V 15. stoletju je bila Bistrica neposredno vpletena v spopade med Habsburžani in Walseeji, v sedemletno celjsko-habsburško vojno, leta 1446 so Bistrico napadli Ogri, proti koncu 15. stoletja, v letih 1472, 1477, 1493 in 1494, pa so se pred Bistrico in v njeni bližnji okolici začeli pojavljati Turki. Za obrambo je mesto imelo zgrajeno utrjeno obzidje in stolpe, ki so služili tudi kot bivališče za mestne gospode. Grad ni imel pomembnega strateškega položaja, krepil se je le zaradi varnosti kot del obrambnega sistema mesta. Slovenska Bistrica je v srednjem veku bila del Slivniške pražupnije. Cerkev sv. Jerneja je bila zgrajena okoli leta 1200. Leta 1379 se v listinah prvič omenja kapela Naše ljube gospe, ki je bila predhodnica sedanje mestne Marijine cerkve. V Slovenski Bistrici so se okoli leta 1370 začeli pojavljati Judje, ki so kmalu ustanovili svojo skupnost, saj se v letih 1374 in 1441 v virih omenja judovsko pokopališče. Slovenska Bistrica se je v srednjem veku vseskozi zapletala v spore z mestoma Maribor in Ptuj za svoboden prevoz vina. Leta 1342 je bil sklenjen trgovinski sporazum med Slovensko Bistrico in Ptujem, ki je bistriškim meščanom omogočal udeležbo na ptujski tedenski tržnici. Trgovci v Slovenski Bistrici v virih niso omenjeni, najpogostejši obrtniki pa so bili mlinarji, peki, usnjarji, čevljarji, mesarji, zidarji, krojači, lončarji, kovači, ulivalci zvonov in steklarji.
Ključne besede: Slovenska Bistrica, srednji vek, mestni sodniki, mestni gospodje, pečat, stolp, obzidje, grad, cerkev, Judje, trgovina, obrt, prevoz vina.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 2521; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici