1. Znamenitosti mesta Slovenj Gradec kot spodbuda za plesno ustvarjanjeBrigita Stopar, 2021, diplomsko delo Opis: Projektno delo postaja vedno bolj pogosta dejavnost v naših vrtcih. Omogoča drugačno delo v odnosih do drugih ljudi, spoznavanju širše okolice in drugih dejavnosti izven vrtca. Pri uresničitvi tega interesa je najpomembnejši otrok kot posameznik, starši in nenazadnje tudi vzgojiteljev interes, da celotno projektno delo organizira. V tem procesu je potrebnih več različnih ljudi, ki širijo otrokovo osebnost, socialno okolje in vedoželjnost.
Pri projektnem delu se otrok uči, pridobi nove izkušnje, znanja in spoznanja o širši okolici.
Namen našega projektnega dela je otrokom predstaviti naše mesto Slovenj Gradec, kjer smo v ospredje postavili ples in plesne dejavnosti.
Prvi del diplomske naloge zajema teoretični del, kjer so podrobno opisane znamenitosti mesta..
V drugem delu je na kratko predstavljen empirični del diplomske naloge, ker je bil naš glavni cilj otroke seznaniti z mestom v katerem živijo. Poudarek smo dali na nekaj znamenitostih mesta, ki nosijo bogato zgodovinsko zgodbo.
V tretjem delu pa so opisane in predstavljene dejavnosti, ki smo jih izvajali skozi projektni mesec. Osredotočili smo se na znamenitosti gradu Rotenturn, medičarstvo in svečarstvo Perger ter glasbeno šolo Huga Wolfa.
Celotni projekt se je izvajal v mestu Slovenj Gradec, kjer je tudi matični vrtec.
Naše projektno delo temelji na teoriji projektnega dela, zato si sledi po naslednjih etapah: pobuda, skiciranje projekta, načrtovanje, izvajanje in sklepni del.
Ključne besede: Projektno učno delo, mesto Slovenj Gradec, znamenitosti mesta, ples, plesna vzgoja.
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 261; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (1,58 MB) |
2. Ocena možnosti ponudbe ekoloških živil na širšem območju občine Slovenj GradecJan Ramšak, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo na širšem območju občine Slovenj Gradec analizirali trenutne razmere na področju ekološke pridelave. V raziskavi smo v vzorec za anketiranje zajeli 62,5 % oziroma 25 od 40 ekoloških kmetij v občini Slovenj Gradec. Anketni vprašalnik smo sestavili iz štirih vsebinskih sklopov: (I) značilnosti in struktura kmetij, (II) značilnosti ekološke pridelave, (III) sodelovanje s strokovnimi službami v kmetijstvu in (IV) trženje ekoloških pridelkov. V raziskavi smo ugotovili, da je kar 96 % anketiranih kmetovalcev zadovoljnih z delom strokovnih služb v kmetijstvu in z dostopnostjo informacij glede ekološkega kmetovanja. Več kot polovica anketiranih ekoloških kmetij (68 %) trži presežke svoje pridelave. Prav tako si v prihodnosti želi 48 % anketiranih kmetij povečati in razširiti ponudbo ekoloških pridelkov in živil. Iz izsledkov raziskave lahko razberemo tudi, da bi 55 % kmetij s strani pristojnih državnih služb potrebovalo večjo finančno pomoč, večjo propagando ekološkega kmetijstva pa si želi 33 % anketiranih kmetij.
Ključne besede: ekološka pridelava / trženje / anketna analiza / Slovenj Gradec
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 483; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,48 MB) |
3. Pravni vidiki financiranja predšolske vzgoje z vidika lokalne skupnosti na primeru Mestne občine Slovenj GradecPatricija Vetrih, 2018, diplomsko delo Opis: Osrednja tema diplomskega projekta je predšolska vzgoja. V začetku predstavimo temeljna izhodišča predšolske vzgoje s poudarkom na zgodovinskem razvoju le-te, razvoju institucij in izdaji Kurikuluma za vrtce (1999) ter Zakona o vrtcih (2005). Z namenom primerjave v nadaljevanju predstavljamo izvajalce predšolske vzgoje, varstva in izobraževanja, tj. zasebne in javne vrtce. Predstavljamo ključne pravne podlage, ki določajo delovanje javnih in zasebnih ustanov na področju predšolske vzgoje. Prav tako opredelimo vlogo lokalnih skupnosti, staršev in strokovnih delavcev pri izvajanju predšolske vzgoje in njenih ciljih. V aplikativnem delu sledi temeljit pregled pravne podlage za financiranje in delovanje vrtcev. S komparativnim pristopom predstavimo ureditev, proračunska sredstva in podlage za izvajanje programov predšolske vzgoje v Mestni občini Slovenj Gradec. Rezultate raziskave primerjamo z mestnima občinama Velenje in Celje ter preverjamo hipoteze v sklepu.
Ključne besede: Predšolska vzgoja, financiranje izobraževanja, lokalna skupnost, Mestna občina Slovenj Gradec, pravni vidiki financiranja.
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 926; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,23 MB) |
4. ARHITEKTURNO URBANISTIČNA ZASNOVA AVTOBUSNE POSTAJE SLOVENJ GRADECGrega Pečolar, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Projektna naloga predstavlja arhitekturno rešitev novo zasnovane avtobusne postaje v Slovenj Gradcu, ki je programsko razčlenjena na tri dele. Prvi – teoretični del se nanaša predvsem na lokacijo in problematiko obstoječega stanja. V nalogi so podani tudi referenčni primeri za primerjavo, ter izhodišča za zasnovo nove avtobusne postaje. V drugem delu projektnega dela se teoretični del prikaže s pomočjo načrtov, ter programskih shem.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, avtobusna postaja, kavarna, restavracija, pisarna, Slovenj Gradec, jeklena konstrukcija
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 1025; Prenosov: 121
Celotno besedilo (59,86 MB) |
5. Postni prti v vzhodnoalpskem prostoru 1450-1530 in pasijonska cikla v cerkvah sv. Duha v Slovenj Gradcu in sv. Petra nad BegunjamiNataša Radanovič, 2017, magistrsko delo Opis: Pasijonska cikla v cerkvah sv. Duha v Slovenj Gradcu in sv. Petra nad Begunjami sta po številu prizorov najobsežnejša v slovenskem srednjeveškem slikarstvu. V literaturi se je v zvezi z obema cikloma že večkrat omenjala povezava s postnimi prti, kakršne pozna gotika v alpskih deželah. Kljub temu konkretnih primerjav še ni bilo opravljenih. Z raziskavo, opravljeno v tem magistrskem delu, sem želela ugotoviti, kakšen vpliv so imeli postni prti na oba pasijonska cikla, predvsem na izbiro motivov in zaporedje prizorov ter ikonografske podrobnosti.
Raziskava je pokazala, da so na oba pasijonska cikla zelo verjetno vplivali postni prti z avstrijske Koroške, a tudi s širšega srednjeevropskega prostora (Štajerska, južna Nemčija). Na to kaže likovna zasnova obeh poslikav in enako zaporedje motivov. Zaradi slabe ohranjenosti postnih prtov ni bilo mogoče najti direktnega vzora za katero od obeh stenskih poslikav, domnevam pa, da sta se slikarja zgledovala tudi po stenskih poslikavah. Enakomerna geografska razširjenost postnih prtov in poslikav z največ pasijonskimi prizori kaže na obstoj tematskih predlog, ki so bile lahko vzorčne knjige, grafične predloge ali holandska štiridesetlistna Biblia pauperum.
Ključne besede: Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha, Sv. Peter nad Begunjami, cerkev sv. Petra, postni prti, avstrijska Koroška, Jernej iz Loke, Andrej iz Ottinga, freske, srednjeveško stensko slikarstvo, pasijonski prizori, pasijonski cikel.
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 967; Prenosov: 124
Celotno besedilo (4,58 MB) |
6. Marketing v športu na primeru Rokometnega kluba Slovenj Gradec 2011Tatjana Potočnik, 2016, diplomsko delo Opis: V sodobnem športu je marketing izjemnega pomena, ne glede na to, ali govorimo o marketingu športne panoge, ekipe/posameznika ali o marketingu športnih produktov. Dobra marketinška strategija je dejansko pokazatelj urejenega delovanja in ambicij športnega subjekta, v našem primeru rokometnega kluba. Od marketinških aktivnosti je namreč odvisno finančno stanje v klubu, s tem pa tudi zagotavljanje optimalnih pogojev za trening, brez katerega ni rezultatov.
Predmet tega diplomskega dela je marketing v športu, pri čemer se naloga osredotoča na primer Rokometnega kluba Slovenj Gradec 2011. V nalogi izhajamo iz predpostavke, da marketinška strategija kluba temelji na aktivnostih preko sodobnih elektronskih medijev, ne pa tudi preko tradicionalnih marketinških orodij.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v okviru katerega obravnavamo opredelitve pojma marketing, športno organizacijo ter pojma marketinško komuniciranje. V praktičnem delu naloge pa najprej na kratko spoznamo Rokometni klub Slovenj Gradec 2011, nato pa v analitičnem delu analiziramo marketinške aktivnosti preko sodobnih elektronskih medijev, kasneje pa še preko tradicionalnih marketinških orodij. Na podlagi izvedene analize lahko ugotovimo, da se klub v svoji marketinški strategiji poslužuje obeh načinov, drži pa, da bistveni del marketinške strategije kluba temelji na aktivnostih preko Facebooka.
Ključne besede: marketing, marketing v športu, rokomet, Rokometni klub Slovenj Gradec 2011
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 746; Prenosov: 86
Celotno besedilo (572,42 KB) |
7. TISNIKAR IN PO TISNIKARJULidija Šošter, 2016, diplomsko delo Opis: Jože Tisnikar je pomembno zaznamoval slikarstvo na Koroškem in v Sloveniji, prav tako pa je zaznamoval razstavni program Koroške galerije likovnih umetnosti, kjer hranijo obsežno zbirko njegovih del. Gre za dela iz vseh umetnikovih ustvarjalnih obdobij, glavni poudarek pa je na minljivosti človeškega življenja.
Z raziskovanjem prehojene umetnikove poti, ob sprehodu skozi njegov življenjepis smo spoznali popolnoma novo dimenzijo njegovega ustvarjanja. Umetnikova veličina je v njegovih delih, ki odsevajo zgodovino slovenskega človeka. Bolečina, zatiranje, storjene krivice, ki so zaznamovale slovenski narod se v delih umetnika zrcalijo kot odsev prehojene poti. Nujno jih je razumeti, ohranjati in nadaljevati z ustvarjanjem po njegovem navdihu in konceptu. In tu nastopi pomembna vloga vseh, ki soustvarjajo zgodovino človeka, in vseh, ki sooblikujejo vzgojo odraščajočega mladostnika kot likovni pedagogi.
V diplomskem delu predstavljamo program dejavnosti, ki jih izvajajo v Koroški galeriji likovnih umetnosti in so vezane na Jožeta Tisnikarja. Zanimal nas je predvsem pedagoški program: kako podati temo minljivosti učencem na ustrezen, hkrati pa realen način, kako so skozi učenčeve oči videti dela Jožeta Tisnikarja, kakšna je učenčeva interpretacija umetnikovih del, katere didaktične pristope uporabljati pri predstavljanju umetnika in njegovega opusa.
Posebno pozornost smo namenili tudi hόmmagu Jožetu Tisnikarju, ki je nastal kot poklon umetnikov Jožetu Tisnikarju. Gre za slikarje, ki jih s Tisnikarjem druži skupno poglabljanje v minljivost in krhkost človekovega bivanja. V to zbirko so vključena dela Hermana Pivka, Mirsada Begića, Zdenka Huzjana in Dragiše Modrinjaka.
V drugem delu diplomskega dela bomo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo razdelili na dva dela. V prvem delu bomo z metodo intervjuja predstavili likovno pedagoško delo v galeriji, v drugem delu pa rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Koroški galeriji likovnih umetnosti z 8. razredom Druge osnovne šole Slovenj Gradec. Z učenci smo izvedli vodstvo po razstavi del stalne zbirke galerije in delavnico, ki je bila koncipirana na področje sodobne reinterpretacije Tisnikarjevih del oz. teme minljivosti.
Ključne besede: Jože Tisnikar, Koroška galerija umetnosti Slovenj Gradec, minljivost, hόmmage Tisnikarju, pedagoška delavnica v galeriji.
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 976; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,18 MB) |
8. Sestava in število lokalov v starem mestnem jedru Slovenj Gradca med letoma 1945 in 2000Dimitrij Krajnc, 2001, pregledni znanstveni članek Opis: Prispevek se ukvarja z lokali v starem mestnem jedru Slovenj Gradca med letoma1945 in 2000. Predstavljena je njihova številčna rast, prostorsko širjenje in spremembe v njihovi sestavi in namembnosti. V prispevku so prikazani tudi glavni razlogi, ki so povzročili nastale spremembe.
Ključne besede: geografija naselij, mesta, morfologija mest, trgovina, ekonomska geografija, Slovenija, Koroška, Slovenj Gradec
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1018; Prenosov: 38
 Povezava na celotno besedilo |
9. |
10. MESTO SLOVENJ GRADEC V SREDNJEM VEKUAndraž Koželnik, 2014, magistrsko delo Opis: POVZETEK
Magistrsko delo obravnava razvoj in nastanek mesta Slovenj Gradec v srednjem veku. Cilji magistrskega dela so prikazati vzroke za nastanek urbane naselbine, opisati razvoj in vse dejavnike, ki so vplivali na razvoj mesta v srednjem veku ter Slovenj Gradec predstaviti kot eno izmed bolj aktivnih, bogatih in pomembnih srednjeveških mest na Slovenskem. Srednjeveški Slovenj Gradec je nadaljeval kontinuiteto naseljenosti že iz antičnih časov, ko je na tem območju stala pomembna rimska naselbina – Colatio. Prva omemba kraja se v virih pojavi leta 1091, ko nastopi prvi lastnik gospoščine Slovenj Gradec Weriand de Grez. Skozi srednji vek je gospoščina zaradi svojega bogastva in pomembnosti menjala več lastnikov, med njimi najdemo pomembne plemiške družine, kot so Askvinski, Traungavci, Spanheimi, Andeški in tudi zadnji srednjeveški lastniki Habsburžani. V tem času je Slovenj Gradec leta 1251 prvič omenjen kot trg in leta 1267 kot mesto z vsemi mestnimi privilegijami. Gospoščina je bila sedež pomembne srednjveške župnije, župnije Svetega Pankracija, ki je bila v ena izmed vplivnješih na območju oglejskega patriarhata. Župniki Svetega Pankracija so nekajkrat opravljali tudi vlogo arhidiakona, kar še dodatno potrjuje dejstvo o pomembnosti župnije. Nedvomno je, da je mesto Slovenj Gradec bilo eno izmed starejših in pomembnejših mest v srednjem veku na Slovenskem.
Ključne besede: Slovenj Gradec, zgodovina, srednji vek, srednjeveška mesta, gospodarstvo, trgovina, cerkvena uprava
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 2912; Prenosov: 557
Celotno besedilo (980,91 KB) |
