Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen prispevka je razviti nabor kompetenc za celovito upravljanje varnosti v lokalnih skupnostih ter utemeljiti potrebo po jasno določeni, profesionalizirani vlogi občinskega/urbanega varnostnega menedžerja, ki usklajuje delovanje pluralnih institucij policijske dejavnosti v lokalnem okolju. Glavne ugotovitve pilotne študije kažejo, da so za uspešnost delovanja občinskega varnostnega menedžerja ključni medinstitucionalna koordinacija, dobro poznavanje pravnega in institucionalnega okvira ter zmožnost kriznega vodenja in učinkovitega komuniciranja. Pomembno mesto zasedata tudi strateško načrtovanje preventivnih ukrepov in razumevanje lokalnega konteksta ter vidikov varovanja zasebnosti. Med področji, ki zahtevajo dodatno krepitev, se izpostavljajo kibernetska varnost, sistematična raba kazalnikov uspešnosti, načela oblikovanja varnega prostora ter projektno in finančno vodenje. Študija je potrdila pretekle ugotovitve o pomenu »jedrnih« kompetenc občinskega varnostnega menedžerja, poudarila pa je tudi potrebo po njihovi nadgradnji s projektno-procesnimi ter analitično-podatkovnimi kompetencami.
Ključne besede: občinski varnostni menedžer, urbani varnostni menedžer, varnost, kompetence, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Povezava na datoteko

Opis: Smučanje in deskanje na snegu predstavljata pomemben del športne in turistične ponudbe v alpskih in drugih gorskih državah, pri čemer kljub razvoju infrastrukture, nadzora in preventivnih ukrepov nesreče na smučiščih niso redkost. Prispevek obravnava pravno ureditev zagotavljanja varnosti na slovenskih smučiščih in pravne posledice nesreč pri (rekreacijskem) smučanju in deskanju. Analizirani so pravni viri in pravila Mednarodne smučarske in deskarske zveze (FIS), statistika nesreč ter primeri iz sodne prakse, ki osvetljujejo standarde dolžne skrbnosti in odgovornost organizatorjev smučišč ter posameznih smučarjev in deskarjev. Poseben poudarek je namenjen vprašanju zavarovanja odgovornosti.
Ključne besede: smučišča, varnost, odgovornost za nesreče, sodna praksa, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Povezava na datoteko

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo vpliv postopkov in instrumentov javnega naročanja na smotrno porabo javnih sredstev, katere pomemben element je alokacijska učinkovitost. Razumevanje učinkovitosti sistema javnega naročanja, ki temelji na evropskih pravilih javnega naročanja, je vse bolj pomembno, saj javno naročanje predstavlja vse večji del javne potrošnje. Učinkovito javno naročanje kot vzvod smotrne porabe javnih sredstev lahko dosega precejšnje prihranke, pri čemer učinkovitost razumemo kot boljše doseganje vrednosti za denar. Povezava med slabimi praksami javnega naročanja in ekonomsko rastjo je nedvoumna, zato morajo reforme javnega naročanja, ki želijo povečati rast, temeljito razumeti kompleksnost narave sistema javnega naročanja ter hkrati nasloviti vrsto izzivov na področju odgovornosti, transparentnosti, poštenosti in ekonomske učinkovitosti. Temeljni cilj doktorske disertacije je izvesti neposredno primerjavo različnih postopkov javnega naročanja, tehnik javnega naročanja in sekundarnih politik ter analizirati njihov vpliv na smotrnost porabe javnih sredstev z vidika teorije učinkovitosti izmenjevalnih mehanizmov. V prvi fazi teoretičnega dela smo predstavili teorijo funkcije javnih financ, predvsem alokacijsko funkcijo kot eno izmed treh funkcij, in ugotavljali elemente smotrne porabe javnih sredstev v luči smotrnosti poslovanja, kot jih pojasnjujejo standardi mednarodnega revidiranja. Ugotovili smo, da učinkovito upravljanje z javnimi financami temelji na fiskalni disciplini in alokacijski učinkovitosti. Smotrnost poslovanja oblikujejo načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kjer načelo učinkovitosti pomeni pridobiti največ iz razpoložljivih sredstev. Pri proučevanju sistema javnega naročanja smo pojasnili ekonomske razloge urejanja tega sistema in pregledali literaturo s področja učinkovitosti javnega naročanja, ki poskuša pojasniti nekatere dejavnike, ki lahko vplivajo na njegovo učinkovitost, te dejavnike pa primarno ureja skupni evropski pravni okvir javnega naročanja. V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili spoznanja teorije dražb. Naša raziskava proučuje vse izvedene postopke v obdobju od leta 2016 do 2023 in je neslučajnostne narave, saj so bili izbrani vsi postopki v tem obdobju, proučevali pa smo več kot 15 različnih dejavnikov. Na podlagi raziskave smo ugotovili statistično značilne različne učinke vključenih dejavnikov, ki pojasnjujejo, da je mogoče z različno kombinacijo (vključenih dejavnikov), spodbudami in omejevanjem uporabe različnih dejavnikov vzpostaviti učinkovit sistem javnega naročanja. Vzpostaviti ga je mogoče na podlagi normativnega okvira, da omogoča smotrno porabo javnih sredstev. V svoji raziskavi smo ugotovili, da razlika med postopki glede na učinke in posledično na smotrno porabo javnih financ obstaja. Ugotovili smo, da sta najučinkovitejša postopka odprti postopek in postopek naročila male vrednosti, v teh postopkih pa je prisotna tudi največja konkurenčnost. Na drugi strani pa so najmanj učinkoviti netransparentni oziroma omejujoči postopki (v smislu proste dostopnosti), na primer postopek s pogajanji brez predhodne objave, ki ima tudi najnižje število ponudb. Med učinkovitostjo transparentnih in netransparentnih postopkov obstaja znatna razlika. V raziskavi smo preverjali tudi statistično pomembne razlike med tremi tehnikami oziroma instrumenti, ki se uporabljajo v javnem naročanju, torej med elektronsko obratno dražbo, skupnim javnim naročanjem in okvirnim sporazumom ter kombinacijo med njimi. Ugotovili smo, zopet s preverjanjem statistično pomembnih razlik med njimi pri razliki ocenjene in pogodbene vrednosti, da je najučinkovitejši instrument, ki uporablja mehanizem skupnega javnega naročanja, bodisi samostojno naročilo ali v kombinaciji z elektronsko dražbo (in tudi okvirnim sporazumom). Na drugi strani pa je najmanj učinkovit instrument okvirnega sporazuma. Na koncu naloge podamo predloge za izboljšanje regulatornega okvira sistema javnega naročanja.
Ključne besede: javno naročanje, smotrna poraba javnih sredstev, učinkovit sistem javnega naročanja, teorija dražb, Evropska unija, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 03.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (5,07 MB)

Opis: Diplomska naloga se je osredotočala na primerjavo usposabljanja policijske konjenice v Republiki Sloveniji in zvezni državi New York (ZDA). Konjeniške enote, kot posebne enote policije, opravljajo naloge vzdrževanja javnega reda, nadzora množic in patruljiranja na težko dostopnih območjih in v mestih. Namen naloge je bil ugotoviti, kako se usposabljanje konj in policistov konjenikov razlikuje glede na okolijske, pravne in organizacijske razmere v obeh okoljih, ter kakšen vpliv imajo te razlike na operativno učinkovitost in vlogo enot v skupnosti. Primerjalna analiza je temeljila na kvalitativni in kvantitativni analizi sekundarnih virov, zakonodaje ter strokovne literature. Vključevala je tudi analizo zgodovinskega razvoja konjeniških enot, tehničnih zahtev za izbiro konj in kadrov, strukturiranih postopkov usposabljanja ter vsakodnevnega operativnega delovanja. Ključen empirični prispevek naloge je predstavljal strukturiran intervju z inštruktorjem slovenske policijske konjenice, ki osvetljuje konkretne prakse in izzive na terenu. Ugotovitve so pokazale, da konjeniške enote v Sloveniji delujejo v mešanem okolju (urbano–naravnem), zato je njihovo usposabljanje bolj vsestransko, s poudarkom na taktiki, preživetju v naravi in odzivanju na različne dražljaje. NYPD pa je specializiran za gosto urbano okolje, kar zahteva intenzivno senzorično navajanje konj ter poudarjeno psihofizično pripravljenost policistov. V Sloveniji policisti za konje skrbijo in jih trenirajo sami, v NYPD pa sodelujejo tudi civilni pomočniki. Pravno gledano je razlika predvsem v statusu konja – v Sloveniji kot sredstvo, v ZDA pa kot pravno zaščitena »službena oseba«. Zaključki so pokazali, da je možno določene pristope prenesti na oba sistema. Priporočamo nadaljnjo standardizacijo usposabljanja, večjo institucionalno podporo konjeniškim enotam in več mednarodnega sodelovanja. Rezultati prispevajo k razumevanju pomena policijske konjenice v sodobnem času, kjer konj ni le orodje, temveč del varnostnega sistema z edinstveno funkcijo vzpostavljanja stika z javnostjo in simbolne prisotnosti varnosti v prostoru.
Ključne besede: policijsko delo, policijske konjeniške enote, primerjalna analiza, Slovenija, New York, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava generacijske razlike v zaznavanju, sprejemanju in uporabi umetne inteligence med podjetniki v Sloveniji ter primerjalno analizira zaznane koristi, tveganja, priložnosti in ovire njenega uvajanja. V ospredju je podjetništvo mladih, pri čemer so analizirane značilnosti, motivacija, priložnosti in ovire za mlade, ki jih spremljajo pri uvajanju novih tehnologij v poslovne modele. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti podjetništva mladih, procesi digitalizacije ter vloga umetne inteligence kot orodja za optimizacijo procesov, personalizacijo storitev, podporo pri odločanju in razvoj inovativnih poslovnih modelov. Empirični del temelji na primerjalni analizi zaznav pozitivnih učinkov umetne inteligence (povečanje produktivnosti, inovativnosti, poslovne rasti in izboljšanje uporabniške izkušnje) ter negativnih učinkov (stroški implementacije, varnostni in etični pomisleki, odpor zaposlenih in strank). Primerjalno analizo smo izvedli med mlajšimi (18–34 let) in starejšimi (34+ let) podjetniki, pri čemer smo s statističnimi preizkusi ocenili razlike v percepciji pozitivnih in negativnih učinkov ter v pripravljenosti za uvajanje umetne inteligence v poslovne procese. Rezultati analize so pokazali, da mlajši podjetniki statistično značilno pogosteje zaznavajo pozitivne učinke in so bolj optimistični glede prihodnje vloge umetne inteligence, medtem ko med generacijami ni bilo razlik pri zaznavanju negativnih učinkov, kar kaže na univerzalnost teh pomislekov. Analiza velikosti učinka je potrdila, da imajo ugotovljene razlike praktični pomen, zlasti pri prihodnjih pričakovanjih glede dolgoročnega potenciala umetne inteligence. Sklepi naloge opozarjajo na potrebo po oblikovanju prilagojenih podpornih politik in programov, ki bodo mladim podjetnikom olajšali sprejemanje in uporabo umetne inteligence, hkrati pa zmanjšali tveganja in digitalne neenakosti med podjetniki različnih generacij.
Ključne besede: podjetništvo mladih, umetna inteligenca, generacijske razlike, digitalna transformacija, digitalizacija, percepcija in sprejemanje umetne inteligence, podporne politike in programi, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,68 MB)