| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


2721 - 2727 / 2727
Na začetekNa prejšnjo stran264265266267268269270271272273Na naslednjo stranNa konec
2721.
Ravnanje z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji
Ana Vidrih, 2019, diplomsko delo

Opis: Izboljšanje kakovosti in udobja našega bivanja, ki ga dosegamo z uporabo virov ionizirajočega sevanja, bi z napačnim pristopom reševanja neizogibnih in neželenih produktov, ki nastajajo pri tem in zahtevajo posebno skrb, lahko za človeka in njegovo okolje pomenilo katastrofalne radiološke obremenitve. Govorimo o ravnanju z radioaktivnimi odpadki, ki so v resnici nevarni, a imamo po mnenju strokovnjakov znane in preizkušene rešitve. Če bi bil problem reševanja z radioaktivnimi odpadki (krajše RAO) le stvar stroke, ne bi bil tako težaven. Ob tem se namreč poraja tudi občutljivo družbeno in politično vprašanje. Za uresničevanje varnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji je potreben učinkovit in sistematičen pristop že v pravni ureditvi. Znano je, da smo z RAO sposobni ravnati tako, da danes in tudi v prihodnosti ne bo škodljivih posledic v okolju. V Sloveniji je za radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo dobro poskrbljeno. Trenutno so varno shranjeni v začasnih skladiščih, poleg tega pa smo v fazi načrtovanja izgradnje odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke. Na lokaciji Vrbina v občini Krško bomo v naslednjih nekaj letih, za danes začasno skladiščene NSRAO, zagotovili trajno in varno rešitev, na povsem pasiven način. Tako bodo nekoč trajno odloženi odpadki postali nenevarni, njihova radioaktivnost bo upadla, naša generacija (uživalka koristi od jedrske energije) pa ne bo po nepotrebnem preložila bremena na kasnejše generacije. Veliko težje se bomo v prihodnosti spoprijemali z visokoradioaktivnimi odpadki (gre predvsem za izrabljeno gorivo), ki kljub majhni količini, zaradi svoje visoke aktivnosti in dolge življenjske dobe, predstavljajo nevarnost več tisočletij. Končna rešitev zanje pa ni le slovenski, temveč globalni problem.
Ključne besede: diplomske naloge, radioaktivni odpadki, varno ravnanje, skladiščenje, odlagališče NSRAO, Agencija za radioaktivne odpadke, Slovenija
Objavljeno: 09.07.2019; Ogledov: 131; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2722.
Viktimizacijske raziskovalne študije v Sloveniji
Špela Jagodic, 2019, magistrsko delo

Opis: Viktimizacija je dandanes pereč problem. Predstavlja enega izmed problemov, ki se lahko zelo hitro pojavi in se pogosto ponavlja. Stanje sproščenosti ali drugače rečeno občutek, da se nekaj ne more zgoditi, ker se to dogaja zgolj v oddaljenih državah, je že zdavnaj mimo. Omeniti je potrebno, da vsakodnevno prihaja do človeku neljubih dogodkov, kot so npr. kraje in tatvine, vlomi, psihično in fizično nasilje itn. Dogaja se, da se ljudje viktimizacije ne zavedajo, čeprav so že večkrat postali žrtev – in tukaj nastane problem. Na drugi strani pa prav tako velikokrat pride do tega, da ljudje kaznivih dejanj ne prijavljajo, ker ne zaupajo v delo policije ali pa jih je strah odziva in posledic. Z vse večjim nezaupanjem v državne službe, ki naj bi omogočale normalno življenje in občutek varnosti, se navsezadnje povečuje tudi temno polje kriminalitete, kar pa v veliki meri k raziskovanju spodbuja tiste, ki si želijo pridobiti vpogled v širši kontekst varnosti, tiste, ki si prizadevajo ugotoviti realno slike kriminalitete in stanje varnosti v družbi, torej raziskovalce žrtev kaznivih dejanj oziroma viktimologe, ki s svojimi raziskavami pomagajo ugotoviti stanje viktimizacije. V povezavi s tem je v magistrskem delu obravnavan problem viktimizacije, opredeljene so različne tipologije žrtev, predstavljene so viktimogene predispozicije žrtev, nazadnje pa so predstavljeni tudi rezultati nekaterih raziskav, ki so se ukvarjale s tematiko viktimizacije v Sloveniji. Obravnavane so bile štiri viktimizacijske ankete, osrednjo temo raziskovanja pa so predstavljale žrtve v povezavi z različnimi kaznivimi dejanji. Pri raziskovanju so bili pridobljeni rezultati, ki so pokazali, da odstotek viktimiziranih oseb skozi leta ostaja približno enak oziroma prihaja do nihanja, ki pa ni pretirano in ne predstavlja večjih odstopanj. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se skozi leta občutek varnosti ne izboljšuje ter da zadovoljstvo ljudi z delom policije še zdaleč ni tako, kot bi moralo biti.
Ključne besede: viktimologija, viktimizacija, žrtve, tipologije žrtev, viktimizacijske študije, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 41; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (974,55 KB)

2723.
Primerjava uporabnikov plesnih drog v Nemčiji in Sloveniji
Sabina Halilović, 2019, diplomsko delo

Opis: Ker sem se udeležila študentske izmenjave v Berlinu, bomo v diplomski nalogi obravnavali uporabnike »dizajnerskih« oziroma »plesnih drog« v Sloveniji in Nemčiji. Cilj naloge je opozoriti javnost na nevarnosti plesnih drog, raziskati posledice dolgotrajne uporabe drog,opozoriti na premišljeno uporabo ter primerjati uporabnike v Nemčiji in Sloveniji gledena načine uporabe in kulturno dojemanje/sprejemanje plesnih drog. V teoretičnem delu naloge bomo obravnavali vrste najbolj razširjenih drog, podrobneje bomo raziskali del plesnih drog in njihove učinke na človeka. V raziskovalnem delu smo opravili 2 intervjuja z uporabnikoma plesnih drog iz Nemčije in Slovenije ter primerjali odgovore in poiskali skupna stičišča. Droge so od nekdaj prisotne v kulturah po vsem svetu. Naši predniki so uporabljali psihadelične droge za rituale, saj so bili mnenja, da se lažje povežejo z veličanstvi. V južni Ameriki so staroselci žvečili liste koke. Dandanes se v časih ekonomske in socialne nestabilnosti, v krizi veliko ljudi zateka k uporabi ilegalnih ali legalnih substanc, naj bo to tobak, alkohol, zdravila ali prepovedane. V današnjih časih je družbeno moralno sprejemljivo zaužiti snov, ki nam pomaga pri raličnih težavah. Kot primer si lahko predstavljamo, da ima oseba težave s spanjem. Za tovrstno težavo so na voljo tablete, ki se jih lahko v lekarni dobi brez recepta zdravnika. Drug primer je povečana uporaba olj in izdelkov narejenih iz Cannabis Sative. Danes je popularna uporaba CBD olja za lajšanje težav pri anksioznosti in bolečinah. Od 1980 let se meja starosti uporabnikov prepovedanih drog znižuje. Čedalje več je mladih uporabnikov in ilegalne substance so lažje dostopne javnosti, kot pred leti. Na trgu se vedno znova pojavljajo nove in neraziskane droge, ki vsebujejo nečistoče in ostale škodljive snovi. Uporabniki verjamejo, da so zaradi neredne uporabe ilegalnih substanc imuni na posledice in se ne zavedajo,kar lahko privede do zdravstvenih in psihičnih težav (paranoja, depresija, anksioznost, ...), v skrajnih primerih tudi do hujših trajnih posledic (kronična paranoja, kronična depresija, shizofrenija, ...) ali smrti.
Ključne besede: diplomske naloge, droge, elektronska glasba, uporabniki, Nemčija, Slovenija
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 60; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

2724.
Analiza in rekonstrukcija kombajna za žetev industrijske konoplje
Urban Belca, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnavo predelavo kombajna Mercator 50 za žetev industrijske konoplje. Izvedene so bile analize statističnih podatkov o razpršenosti površin industrijske konoplje v Sloveniji. Na podlagi ugotovitev je bil izbran tip kombajna, ki je najprimernejši za slovenske kmetijstvo. Izvedeni sta bili dve predelavi. Predelan je bil mlatilni greben, s čimer je bila povečana delovna višina. Izvedena je bila tudi predelava mlatilne kletke, ki je zmanjšala možnost preobremenitve kombajna. Izvedeni sta bili dve žetvi na katerih so bile izboljšave tudi ovrednotene.
Ključne besede: industrijska konoplja, kombajn, kmetijstvo, Slovenija, Claas, Mercator
Objavljeno: 20.09.2019; Ogledov: 47; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (4,65 MB)

2725.
Sklenitev zakonske zveze po slovenskem in nemškem pravnem redu
Barbara Ban, 2019, magistrsko delo

Opis: Zakonska zveza je eden izmed temeljnih institutov, ki je urejen na področju družinskega prava in je zelo pomemben za oblikovanje odnosov med ljudmi. Je eden izmed najpomembnejših institutov oz. mejnikov v življenju človeka, predvsem iz socialnega, družbenega in družinskega vidika. Zakonska zveza je vrednota in temeljni pravni postulat družbe, ki pa se razlikuje glede na različna kulturna okolja. V Sloveniji je sklenitev zakonske zveze urejena v Družinskem zakoniku. V Nemčiji ureja sklenitev zakonske zveze Bürgerliches Gesetzbuch. Magistrsko delo v osnovi predstavlja institut sklepanja zakonske zveze, pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, zakonske zadržke, ki morajo manjkati in sam postopek ter obliko sklenitve zakonske zveze. Raziskava in preučevanje tematike se razteza na slovensko in nemško zakonodajo in predstavlja primerjalni vidik posamezne ureditve med državama. Zanimiva je ugotovitev, da čeprav spadata v isto pravno družino in obstaja prepričanje, da sta si slovenska in nemška zakonodaja zelo podobni, so določene razlike, kar predstavlja drugačno nacionalno identiteto in miselnost pri zakonodajalcih. V Ustavi Republike Slovenije in v Grundgesetz, je zapisano, da je sklenitev zakonske zveze temeljna človekova pravica vsakega posameznika. Slovenija in Nemčija v nekaterih pogledih podobno obravnavata sklenitev zakonske zveze. Obe državi poznata samo civilno sklenitev zakonske zveze in ne verske. Imata podobne pogoje in zakonske zadržke v naslovu, ampak ne v vsebini. So pa občutne razlike pri starosti za sklepanje zakonske zveze, pri zakonskem zadržku sorodstva in posvojitvi. Slovenija prav tako ne pozna istospolne zakonske zveze. Nemčija je uvedla istospolno zakonsko zvezo oz. » Ehe für alle« (zakonsko zvezo za vse) 1.10.2017. Postopek same sklenitve zakonske zveze si je podoben. Razlika je v tem, kdo ima pristojnost za sklepanje zakonske zveze. V Sloveniji je to več oseb. Družinski zakonik je približal slovensko ureditev nemški ureditvi, nista pa identični. Nemčija ne pozna zakonske prepovedi. Slovenija ne pozna instituta konvalidacije nične zakonske zveze. Slovenska pravna ureditev se počasi približuje nemški pravni ureditvi, ni pa zagotovo, da bo kdaj identična nemški pravni ureditvi. Obe državi spoštujeta in sta podvrženi odločitvam Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišču Evropske unije, se pa spoštuje nacionalna identiteta držav, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi ustavnimi in političnimi strukturami. Slovenija in Nemčija sta različni državi po velikosti, številu prebivalcev, kulturi, mentaliteti ljudi.
Ključne besede: zakonska zveza, sklenitev zakonske zveze, Družinski zakonik, Bürgerliches Gesetzbuch, Einführungsgesetz zum Bürgerlichen Gesetzbuche, Nemčija, Slovenija.
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 32; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (896,66 KB)

2726.
Služba državne varnosti in njeno spremljanje britanske obveščevalne službe v Socialistični republiki Sloveniji
Tadeja Melanšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V pričujoči magistrski nalogi je obravnavano spremljanje delovanja britanske obveščevalne službe na ozemlju nekdanje SR Slovenije med letoma 1966 in 1988 s strani slovenske Službe državne varnosti (SDV). Zaradi lažjega razumevanja teme je najprej predstavljena zgodovina obeh varnostno-obveščevalnih služb. Pri tem je izpostavljena zgodovina jugoslovanske varnostno-obveščevalne službe, s poudarkom na njeni organizaciji v SR Sloveniji. Podrobneje je v magistrski nalogi predstavljen njen razvoj iz Varnostno-obveščevalne službe (VOS) v Oddelek za zaščito naroda (OZNA) v Upravo državne varnosti (UDV) in naposled reorganizacijo slednje v SDV. V nalogi so podrobneje opisane tudi metode, sredstva in organizacijska struktura slovenske SDV. Pregledu zgodovin obeh obveščevalnih služb in njuni primerjavi sledi osrednji del magistrske naloge: analiza spremljanja britanske obveščevalne službe s strani slovenske SDV. V tem delu je predstavljeno tudi spremljanje britanskih državljanov v SR Sloveniji. Obravnavana tematika je v slovenskem zgodovinopisju še povsem neraziskana.
Ključne besede: Služba državne varnosti (SDV), britanske obveščevalne službe, obveščevalne službe, Jugoslavija, Socialistična republika (SR) Slovenija.
Objavljeno: 24.09.2019; Ogledov: 35; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2727.
Vsebnost mikotoksina zearalenona v živilih in krmi med leti 2010 in 2016 v Sloveniji
Evelina Leskovar Smole, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali prisotnost mikotoksinov v živilih in krmi med leti 2010 in 2016 v Sloveniji. Podatke smo pridobili od Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Zanimal nas je predvsem delež neskladnih in onesnaženih vzorcev živil in krme glede na Uredbo komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih in Priporočilo komisije z dne 17. avgusta 2006, o prisotnosti deoksinivalenola, zearalenona, ohratoksina A, toksinov T-2 in HT – 2 ter fumonizinov v proizvodih, namenjenih za krmo. Prav tako smo preverili vzorce glede na izvor in način pridelave pri živilih. Pri živilih smo izmed skupnega števila 594 vzorcev imeli 6,2 % onesnaženih vzorcev, vendar le 1,5 % neskladnih vzorcev, ki so presegli predpisane vrednosti v Uredbi komisije. Pri krmi je bilo od skupnih 251 vzorcev 27,6 % vzorcev onesnaženih, 3,6 % pa neskladnih. Izmed vseh vzorcev lahko povzamemo, da sta najbolj dovzetni rastlini za razvoj mikotoksina zearalenona koruza in pšenica in posledično njuni proizvodi. Največ neskladnih vzorcev tako pri krmi kot pri živilih smo zaznali v letu 2015, kar lahko pripišemo ugodnemu vremenu za razvoj gliv.
Ključne besede: mikotoksin, zearalenon, onesnaževanje, vzorci živil in krme, Slovenija
Objavljeno: 08.10.2019; Ogledov: 37; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1001,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici