| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2793
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza podpornega okolja za podjetništvo v Sloveniji in na Hrvaškem
Lucija Petkovšek, 2020, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela se nanaša na podporno okolje za podjetništvo in njegovo primerjavo med Slovenijo in Hrvaško v obdobju od leta 2016 do 2018. Želeli smo ugotoviti, ali sta državi podobno razvili podjetniško okolje glede na to, da sta bili nekoč del skupne države, ter opredeliti primere dobre prakse obeh držav. Ker je podjetništvo pomembno za gospodarsko rast in družbeno razvitost, ga je potrebno spremljati in proučevati. Mi smo za primerjavo Slovenije in Hrvaške uporabili rezultate raziskave Globalnega podjetniškega monitorja v delu, ki se nanaša na proučevanje podjetniškega ekosistema. Na razvijanje podjetništva v obeh državah močno vplivajo podporne državne in druge institucije ter Evropska unija, ker nudijo pomoč podjetnikom in podjetjem predvsem v obliki financiranja, svetovanja, informiranja in izobraževanja. Ugotovili smo, da so v Sloveniji pogoji podjetniškega okolja nekoliko bolje ocenjeni kot na Hrvaškem. V obeh državah je najbolje ocenjena fizična infrastruktura. V Sloveniji se pogoji skozi čas izboljšujejo kljub temu, da so nekateri relativno nizko ocenjeni. Večjo pozornost še vedno zahtevata izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo v osnovni in srednji šoli. To je najnižje ocenjen pogoj ter regulativa vladnih politik, ki podjetnikom in novim podjetjem še vedno povzroča težave s pridobivanjem potrebnih dovoljenj in koncesij, davčna bremena in birokratske ovire. Na Hrvaškem se konstantno ne izboljšuje niti en pogoj, še posebej hitro in odločno je potrebno spremeniti vladno politiko, ki s svojim zapletenim regulativnim okvirjem in birokracijo, ki je najnižje ocenjen pogoj, zavira podjetništvo, nova podjetja pa so še vedno diskriminirana pri javnih naročilih. Strategija Hrvaške bi morala biti poleg pogostejšega spremljanja rezultatov vladnih programov, osredotočena tudi na večjo vpletenost podjetništva v izobraževalni sistem. To bi imelo najverjetneje tudi pozitiven vpliv na kulturne in družbene norme, ki podjetništvu še vedno niso naklonjene. Primer dobre prakse v Sloveniji je Slovenski podjetniški sklad, ki nudi raznoliko finančno spodbudo za podjetja v različnih fazah, česar na Hrvaškem primanjkuje.
Ključne besede: podjetniški ekosistem, podjetniški okvirni pogoji, Slovenija, Hrvaška, EU, institucionalna podpora.
Objavljeno: 25.03.2021; Ogledov: 23; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (613,70 KB)

2.
Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne Evrope
Suzana Kert, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Ključne besede: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 33; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

3.
Učinkovitost strategije omejevanja nasilja v družini v Sloveniji
Barbara Kunej, 2021, magistrsko delo

Opis: Raziskovalno delo obravnava učinkovitost strategije omejevanja nasilja v družini v Sloveniji. Nasilju v družini je lahko danes izpostavljen vsakdo, ne glede na svoj družbeni položaj; najpogosteje so napada deležne prav ranljive skupine (ženske, otroci, starejše osebe itd.). Da bi bile države pri omejevanju in zatiranju nasilja čim bolj uspešne, oblikujejo temu primerne strategije. Glavni organizaciji sta Evropska unija in Svet Evrope, ki evropske države usmerjata pri razvoju lastne nacionalne strategije omejevanja nasilja v družinah. Glavnega pomena pri omejevanju nasilja je medinstitucionalno sodelovanje, ta določa bistvene pristojnosti in naloge posameznih nadzornih institucij in drugih organizacij. Strategije so v prvi fazi usmerjene v obravnavo problematike nasilja v družini, usmerjanje in dodatna izobraževanja strokovnih delavcev, obravnavno povzročiteljev, pomoč žrtvam nasilja. Ključnega pomena je sodelovanje vseh, ki se soočajo z nasiljem v družini. V Sloveniji je še vedno premalo raziskav glede nasilja v družini, čeprav je po sprejetju zakonske podlage Zakona o preprečevanju nasilja v družini in sprejetja Resolucije za nacionalno preprečevanje nasilja v družini 2009–2014 viden resen in discipliniran pristop. Za uresničevanje zastavljenih ciljev in nalog pa je potrebnega še veliko več dela s strani posameznikov, družbe, pristojnih nadzornih institucij ter same države. V empiričnem delu smo z analizo podatkov, zbranih s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega zaposlenim strokovnim delavcem centrov za socialno delo, ki se pri svojem delu srečujejo ter soočajo z nasiljem v družini, skušali preučiti njihovo učinkovitost. Večina respondentov meni, da se cilji resolucije le delno uresničujejo, medsebojno sodelovanje različnih institucij se je po sprejetju Resolucije precej izboljšalo, načeloma pa se žrtve v primeru nasilja najpogosteje obrnejo na državni organ – policijo, ki v prvi vrsti posreduje, ko pride do nasilnega dejanja. Po mnenju strokovnih delavcev, zaposlenih na centrih za socialno delo, je glavni vzrok za nezadostno učinkovitost strategije omejevanja nasilja dolgotrajnost sodnih postopkov za obravnavanje primerov nasilja v družini, pa tudi samo nepoznavanje strategije, glavni razlog za nezadostno izvajanje akcijskega načrta pa je slabo poznavanje njegovih določil.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, preprečevanje nasilja, strategije omejevanja, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 38; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
Slovenija kot književni prostor v slovenski mladinski prozi
Katja Dolničar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je na podlagi zbranih krajših mladinski proznih besedil predstavljena Slovenija in njene statistične regije. Zbrana so dela, katerih književni prostor je celotna Slovenija ali posamezna statistična regija oziroma so se v tem delu Slovenije pripovedovala in ohranila. Magistrsko delo je teoretično in na podlagi tega so izbrane ustrezne metode. V teoretičnem delu je opredeljen termin književni prostor, predstavljen potopis in krajše prozne vrste (pripovedka, pravljica, legenda). Slovenija je predstavljena z geografskega, zgodovinskega in kulturnega vidika. V osrednjem delu smo predstavili 12 statističnih regij Slovenije in dela mladinske književnosti, v katerih se odslikavajo. Vsaka regija je predstavljena z dvema deloma, ki sta predstavljeni v obliki krajše obnove, če je pa delo zbirka, so pa predstavljene štiri obnove. Predstavitev je obogatena s primeri podobnih zgodb iz drugih del, saj smo predstavili dela, ki se povezujejo po temi, motivu ali književnem liku. Ugotovili smo, da imamo med obravnavanimi deli zelo malo potopisnih del o Sloveniji, prevladujejo pa pripovedke, predvsem bajčne in razlagalne. Pogosto je prisotno mitološko bitje povodni mož z različnimi poimenovanji in vile. Določene regije so literarno zelo bogate, kot je na primer Gorenjska, določene pa so literarno zelo šibke. Pomembno je, da se dela, kot so pripovedi, ohranjajo in prenašajo iz roda v rod.
Ključne besede: bajeslovna bitja, legenda, potopis, pravljica, pripovedka, regije, Slovenija
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 357; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

5.
Danski in slovenski zborovski skladatelji v obdobju romantike in pozne romantike
Janja Podgrajšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Na podlagi zgodovinskih virov in umestitve romantike in pozne romantike v času in prostoru primerjamo dansko in slovensko zborovsko glasbo in ju podrobno proučimo. Prav tako je v magistrskem delu opisan razvoj zborovske glasbe v obeh državah. Vključili smo tudi politično dogajanje, ki je močno vplivalo na razvoj glasbe. Posebej smo se posvetili institucijam, ki so delovale in pripomogle k ustvarjanju glasbe v tistem času. V magistrskem delu so zbrane tudi biografije in zborovski opusi vidnejših skladateljev. Raziskali smo tudi področje jezika kot elementa v glasbi in opisali najosnovnejša pravila danskega jezika za pomoč glasbenikom. Glavni namen je izpostaviti dve izjemni državi, ki sta v zborovski glasbi zelo močni, si v čem podobni, a marsikje zelo različni.
Ključne besede: SLOVENIJA, DANSKA, ZBOROVSKA GLASBA, ROMANTIKA, POZNA ROMANTIKA, OPUSI
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 98; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Staranje prebivalstva in izdatki za dolgotrajno oskrbo
Dolores Branka Farazin, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu se osredotočamo na staranje prebivalstva in njegov vpliv na izdatke za dolgotrajno oskrbo ter na vzdržnost javnih financ v Evropski uniji in Sloveniji. Problem staranja prebivalstva je prisoten praktično v vseh državah članicah Evropske unije in je posledica zniževanja stopenj rodnosti ter podaljševanja pričakovanega trajanja življenja. S tem se povečuje tudi verjetnost, da ljudje v starosti postanejo odvisni od pomoči drugih oseb oziroma potrebujejo dolgotrajno oskrbo, ki jo na splošno predstavimo v prvem poglavju. Nadaljujemo z analizo vpliva staranja prebivalstva na izdatke za dolgotrajno oskrbo, ki se dotika področja vzdržnosti javnih financ. Podatki namreč kažejo na rast staranja prebivalstva tako v Evropski uniji kot v Sloveniji, kar vodi v povečevanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo in s tem povzroča pritisk na javne finance, hkrati pa povečuje potrebe po spremembah na področju dolgotrajne oskrbe v posameznih državah. V diplomskem projektu predstavimo tudi urejenost področja dolgotrajne oskrbe v izbranih evropskih državah – v Avstriji, Franciji, Nemčiji, na Švedskem in v Švici. Rešitve, ki so jih te države vpeljale v svoje sisteme, so lahko Sloveniji dobra iztočnica pri pripravi nujno potrebnega Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.
Ključne besede: staranje prebivalstva, dolgotrajna oskrba, vzdržnost javnih financ, Evropska unija, Slovenija, preventiva.
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 108; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (702,09 KB)

7.
Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo – primerjava med slovenijo in srbijo
Anja Vrbanjšak, 2020, diplomsko delo

Opis: Družba z omejeno odgovornostjo je torej družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Je ena najpogostejših oblik gospodarske družbe. Družbenik v Družbi z omejeno odgovornostjo ne odgovarja za obveznosti družbe. Družba sama odgovarja z vsem svojim premoženjem. Družba z omejeno odgovornostjo je ena najpogostejših družb v Sloveniji in v Srbiji, kljub temu pa se sami zakonodaji družbe nekoliko razlikujeta ena med drugo. V diplomskem delu sem najprej opisala samo ustanovitev družbe v Sloveniji in nato v Srbiji. Na koncu sem obe državi med seboj primerjala. Prav tako sem opisala obdavčitev družbe v Sloveniji in obdavčitev družbe v Srbiji in na koncu obe primerjala.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, Slovenija, Srbija, ustanovitev, obdavčitev
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 80; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (406,08 KB)

8.
Problem staranja prebivalstva in njegov učinek na trg dela v Sloveniji in Nemčiji
Gregor Rihtarič, 2020, diplomsko delo

Opis: Pri staranju prebivalstva gre za aktualen problem, ki se pojavlja v različnih državah sveta in se ga ne sme prezirati. V zadnjih letih je prišel do izraza tudi v Sloveniji in Nemčiji, torej v dveh državah, ki se razlikujeta po velikosti in gospodarski moči. V splošnem se staranje prebivalstva odraža v večanju števila starejših, upokojencev in v manjšanju mladega prebivalstva, na trgu dela pa v manjšanju števila aktivnih in delovno aktivnih ter v večanju neaktivnega prebivalstva. Staranje prebivalstva je rezultat različnih dejavnikov, med katerimi sta glavna dolgoročno zniževanje stopnje rodnosti in dolgoživost. Njegove posledice in učinki so vidni na različnih področjih: v gospodarstvu, politiki, zdravstvu, javnih financah in na trgu dela. Podaljševanje delovne dobe, zvišanje upokojitvene starosti, migracije, aktiviranje potencialne delovne sile, zgodnejši vstop na trg dela in avtomatizacija so zgolj nekateri možni ukrepi, ki lahko upočasnijo in omilijo učinke staranja prebivalstva. Po projekcijah sodeč se je problematika staranja v zadnjih nekaj letih šele pričela in se bo v prihodnosti okrepila.
Ključne besede: staranje prebivalstva, Slovenija, Nemčija, trg dela, gospodarstvo
Objavljeno: 19.11.2020; Ogledov: 427; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (796,64 KB)

9.
Konkurenčnost slovenskega gospodarstva in vlaganje v trajnostni razvoj
Patricija Vrentuša, 2020, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom smo poskušali razumeti pojem konkurenčnosti in ga predstaviti na modelu Slovenije. Konkurenčnost Slovenije je predstavljena po dveh ključnih metodologijah – metodologiji WEF in metodologiji IMD. Poskušali smo najti dejavnike, v katerih je Slovenija dobra in ima konkurenčno prednost, pa tudi tiste dejavnike in področja, ki ovirajo konkurenčnost Slovenije. Z analizo indeksov, ki jih vsaka izmed organizacij uporablja, je bila narejena podrobnejša raziskava posameznih področij. Tako smo tudi poskušali ugotoviti, kateri so ključni dejavniki, na katerih bi v Sloveniji še morali graditi. Izpostavili pa smo tudi pomembne konkurenčne prednosti Slovenije in njene najbolj konkurenčne sektorje – tukaj smo se osredotočili predvsem na inovacijske grozde. Posvetili smo se še pomenu trajnostnega razvoja in pokušali razumeti, koliko se mu posveča Slovenija. Ne nazadnje pa poskušamo najti še načine, na katere lahko konkurenčnost Slovenije tudi izboljšamo.
Ključne besede: konkurenčnost, konkurenčne prednosti, slabosti, Slovenija, trajnostni razvoj.
Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 119; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (624,79 KB)

10.
6. Nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih
2020, zbornik

Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 6. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v decembru 2020. Glavna tema konference obstaja varnost v lokalni skupnosti, v ospredju pa je bila tudi tokrat dihotomija med urbano in ruralno varnostjo. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Inštitutu za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v urbanih in ruralnih lokalnih skupnostih v Sloveniji.Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 6. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v decembru 2020. Glavna tema konference obstaja varnost v lokalni skupnosti, v ospredju pa je bila tudi tokrat dihotomija med urbano in ruralno varnostjo. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Inštitutu za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v urbanih in ruralnih lokalnih skupnostih v Sloveniji.
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, urbano okolje, ruralno okolje, Slovenija
Objavljeno: 12.11.2020; Ogledov: 102; Prenosov: 32
URL Povezava na datoteko

Iskanje izvedeno v 0.4 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici