Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Krožno gospodarstvo je sistem, ki povezuje gospodarstvo s koncepti ekološkega oblikovanja in predlaga popolnoma nov način izkoriščanja virov. V krožnem gospodarstvu so viri zasnovani tako, da se uporabljajo čim dlje, nato pa se ob koncu življenjske dobe obnovijo in ponovno uporabijo. Tako se ustvarja zaprt krog materialov skozi celoten življenjski cikel. S hitrim tehnološkim napredkom in vse večjo razširjenostjo elektronskih naprav se količina električnih odpadkov znatno povečuje. Količina e-odpadkov, ki jih vsako leto proizvede EU, hitro narašča in trenutno predstavlja enega najhitreje rastočih tokov odpadkov. V tej raziskavi se osredotočamo na industrijo proizvodnje električne opreme. Ta sektor vsebuje kompleksno mešanico materialov, med katerimi so nekateri nevarni. Če teh odpadnih naprav ne upravljamo ustrezno, lahko povzročijo resne okoljske in zdravstvene težave. V teoretičnem delu analiziramo obstoječo literaturo o načelih krožnega gospodarstva in poslovnih modelih ter njihovi uporabi v industriji električne opreme. Raziskujemo politični kontekst razvoja krožnega gospodarstva na Hrvaškem in v Sloveniji, pri čemer se osredotočamo na vladne pobude, zakonodajne okvire in vključenost industrije. V empiričnem delu smo izvedli anketo o ravneh sprejemanja krožnega gospodarstva v industriji električne opreme na Hrvaškem in v Sloveniji. Rezultati ankete kažejo pomembne razlike v implementaciji med državama. Podrobnejša analiza je razkrila, kako različne velikosti podjetij izvajajo prakse krožnega gospodarstva, kako upravljajo vire ter kakšna so njihova stališča o koristih krožnega gospodarstva in sistemih državne podpore. Na podlagi empiričnih dokazov opredeljujemo ključne izzive, dejavnike uspeha in priložnosti za izboljšanje krožnih pobud v tej industriji.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, krožni poslovni modeli, predelovalna industrija, panoga električne opreme, Slovenija, Hrvaška.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: V diplomskem delu je obravnavana sanacija bank. Sanacijo bank je povzročilo več dejavnikov, ki so bili posredno in neposredno povezani med seboj. Nekateri so pustili za seboj večjo, nekateri pa manjšo luknjo, ki so jo na koncu v večini sanirali isti ljudje – davkoplačevalci. Do danes ni povsem jasno, kje in kaj točno je šlo vse narobe, kdo vse je kriv in komu je bilo sojeno. V delu sta analizirani prve in druga slovenska bančna sanacija, vzporedno pa je opravljena primerjavo druge sanacije z grško bančno problematiko. Grška problematika služi le kot primerjava odnosa Evropske unije do države, ki je že v stečaju, in države, ki pravzaprav nikoli ni bila, niti ni potrebovala evropskih reševalnih metod. V diplomskem delu so razkriti poglobljeno razmišljanje in analiza aktualnega in preteklega finančnega stanja države ter vodenje pri ključnih bančno-finančnih vprašanjih. Do določenih jasnih zaključkov je težko priti, saj nekatere stvari še do danes niso pravno zaključene in je sprava v tem primeru težko določljiva. Kljub vsemu so določeni vzvodi pokazali ključne napake, ki so se dogajale, oziroma nepojasnjene odločitve, ki so pripeljale do kaotičnega finančnega bremena. Do pravega zaključka verjetno nikoli ne bomo prišli, kar zopet nakazuje prepletenost določenih sfer, bodisi zaradi finančnih bonitet ali pa kakšnih drugih zagotovil, ki profitirajo v korist določenega subjekta. Delo nakazuje dobro medijsko pokritost in obveščanje javnosti o dejanskem stanju v državi, kar je lahko povod za nadaljnje raziskovanje takšne problematike in prihodnje preprečevanje povzročitve takšnega stanja.
Ključne besede: kriminaliteta belih ovratnikov, sanacija bank, korupcija, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 68
Celotno besedilo (537,36 KB)

Opis: Ob koncu vojne je v Jugoslaviji Komunistična partija prevzela oblast in pri tem med drugim izvajala represijo proti medvojnim in političnim nasprotnikom. Z analizo neobjavljenih in objavljenih primarnih virov ter primerjavo podatkov iz relevantne literature smo izvedli raziskavo o represiji in prevzemu oblasti v Prekmurju, in sicer v prvem povojnem obdobju, leta 1945. Pokrajina je bila zaradi svoje lege manj vključena v narodnoosvobodilno gibanje in vojno dogajanje, prav tako je bila edina pokrajina, ki je imela madžarskega okupatorja, ki je uvajal svojo raznarodovalno politiko s ciljem madžarizacije prostora. Ob osvoboditvi Prekmurja s strani sovjetske Rdeče armada so oblast hitro prevzeli člani Osvobodilne fronte, ki jim je sledila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je utrdila partijski prevzem oblasti. S pomočjo aktivistov iz drugih delov Slovenije so oblikovali vse veje komunistične oblasti in hitro začeli z obračunavanjem z nasprotniki. V prvih tednih po osvoboditvi je bila priprta večina članov okupatorskih organizacij, domnevni sodelavci okupatorja in večji del vidnejših osebnosti predvojnega Prekmurja. Tem posameznikom so nato sodili na hitro oblikovanem vojnem sodišču, kjer so številne obsodili sodelovanja z okupatorjem in jim tudi zaplenili premoženje. Predvsem v prvem obdobju je vojaško sodišče na smrt obsodilo nekatere najpomembnejše osebnosti, pri katerih sta bili obsodba in izvršitev izrečene kazni že v času obsodbe in predvsem po osamosvojitvi Sloveniji razlog za polemike v Prekmurju. Vojnim sodiščem je julija 1945 sledilo sodišče narodne časti, ki je obsodilo še 212 do tedaj neobsojenih domnevnih sodelavcev okupatorja. Obsodbe so povzročile veliko osebnih tragedij, in to ne samo obsojencem, ampak tudi njihovim svojcem, ki so poskušali na vse načine razveljaviti razsodbe in si povrniti status v družbi.
Ključne besede: Slovenija, Prekmurje, Jugoslavija, komunizem, 1945, druga svetovna vojna, represija, sodišča, OZNA, zaplemba premoženja, sodni procesi, revolucija, prevzem oblasti.
Objavljeno v DKUM: 12.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: V Sloveniji je prodaja avtomobilov trenutno v rastočem trendu in št. avtomobilov na cesti se vsako leto veča. Celotna številka vseh registriranih osebnih avtomobilov po številkah iz leta 2024 dosega okoli 1,2 milijona, električni avtomobili pri tem predstavljajo okoli odstotek voznega parka osebnih avtomobilov v Sloveniji. Kljub vedno večji priljubljenosti el. avtomobilov v zadnjih letih in njihovem rastočem trendu vse do konca leta 2023, pa se je to v 2024 spremenilo, saj beležimo obratni trend. Kljub rasti celotne prodaje vseh vrst avtomobilov je prodaja el. avtomobilov padla za 38% v primerjavi z 2023. Tako kot raste prodaja avtomobilov, pa raste tudi nivo organiziranega kriminala in tatvin – zlasti v smislu načinov izvedbe in naprednih tehnik pri tatvinah tako pri avtomobilih na klasični pogon kot el. avtomobilih, precej bolj na udaru pa so avtomobili višjih vrednosti in višjih cenovnih razredov. V zadnjih desetletjih je tehnologija pri izdelavi avtomobilov šla močno naprej, poleg mehaničnih in tehničnih izboljšav na samih avtomobilih so napredovali tudi varnostni sistemi avtomobilov, kot so alarmne naprave in elektronske naprave za onesposobitev motorja, napredno zaklepanje/odklepanje avtomobila, itn, ki vsaj do neke mere otežujejo tatvino avtomobila, če je že ne preprečijo. Glede na raziskave v svetovnem merilu se tatvine avtomobilov sicer ne zmanjšujejo, naj pa bi se tatovi pri tatvinah bolj izogibali električnim avtomobilom. Glavni namen zaključnega dela je bil osvetliti področje tatvin avtomobilov na el. pogon v primerjavi s tatvinami avtomobilov na klasični pogon ter raziskati, ali je s pojavom el. avtomobilov pričakovati manj tatvin. Pri raziskovanju smo uporabili primarno in sekundarno deskriptivno metodo za pregled literature s tovrstno tematiko, preučili smo različna stališča in navedbe posamičnih avtorjev iz spletnih virov, revij in člankov v slovenskem in tujem jeziku. Pri preverjanju raziskovalnih vprašanj smo uporabili analitično metodo ter analizo povezanosti ključnih dejavnikov razvoja tehnološkega aspekta z vidika varovanja avtomobilov in dostopne statistike iz področja proizvodnje ter tatvin avtomobilov. Pri iskanju podatkov smo imeli kar nekaj izzivov pri iskanju najnovejših statističnih podatkov in virov, ki bi pomagali pri zaključkih in analizah. Tatvine vozil se v svetovnem merilu vodijo na nivoju policije in ostalih pristojnih institucij, zato so podatki v veliki meri zaščiteni pred zlorabo ter s tem tudi težje dostopni za širšo javnost. Zato smo se pri analizah oprli na podatke, ki so dostopni, vendar morda niso najbolj ažurni, prav tako so se pri različnih relevantnih virih pojavile razlike med podatki. V zaključnem delu smo preverili, kakšen odstotek proizvodnje zavzemajo el. avtomobili ter kako zaščiteni so v primerjavi z avtomobili na klasični pogon, analizirali smo trenutne trende in statistike na področju tatvin navadnih in el. vozil ter poizkusili osvetliti stanje z evropskega in svetovnega vidika. Raziskali smo, na kakšen način se v okviru EU članice lotevajo izziva tatvin avtomobilov in kakšnih preventivnih ukrepov se lotevajo posamezni proizvajalci avtomobilov. Preverili smo priporočila, s katerimi lahko vsak prispeva k večji varnosti pred tatvino lastnega avtomobila in orodja, ki so na voljo v ta namen. Ugotovili smo, da so v primerjavi z avtomobili na klasični pogon, če štejemo celotni vozni park, el. avtomobili bolj zaščiteni, tako s tehnološkega aspekta kot z vidika načinov, na katere bi lahko izpeljali tatvino el. avtomobila. Če pa primerjamo nivo zaščite bolj naprednih avtomobilov, pa imajo tako električni kot avtomobili na klasični pogon podobne zaščitne mehanizme in se ne da trditi, da so el. avtomobili bolj varni pred tatvino kot drugi. Ugotovili smo tudi, da so z vidika kasnejše preprodaje avtomobilov ali njihovih delov električni avtomobili manj privlačni za tatove, to pa tudi pomeni, da je v prihodnosti pričakovati manj tatvin na področju električnih avtomobilov.
Ključne besede: tatvine, električni avtomobili, varnost pred tatvino, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,37 MB)

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na primerjalno analizo pravne ureditve instituta zunajzakonske skupnosti v Republiki Sloveniji (Slovenija) in Republiki Severni Makedoniji (Makedonija). Začne se z definicijo in zgodovinskim pregledom družine in življenjskih skupnosti, nadaljuje pa s primerjavo pravnih definicij iz družinskega prava. V nadaljevanju so analizirana še druga področja, ki se dotikajo zunajzakonskih partnerjev, ter relevantna sodna praksa za to področje s sklepi in idejami, kako izboljšati trenutni položaj zunajzakonskih skupnosti v izbranih državah. Visok odstotek razvez, ekonomska neodvisnost, obredi in upravni postopki vodijo do tega, da sklenitev zakonske zveze ni prva izbira med mladimi, ki iščejo alternativne načine ureditve življenjske skupnosti. Ena najpogostejših alternativ je institut zunajzakonske skupnosti, vendar njegovo poznavanje, razumevanje, kdaj in kako nastane zunajzakonska skupnost ter kakšne so pravice in obveznosti, ki jih bosta imela zunajzakonska partnerja, med državljani teh držav ni dovolj poznano. Prispevek poskuša s primerjalno analizo podati osnovna znanja, ki bi jih državljan moral imeti o zunajzakonski skupnosti. Temeljita primerjalno pravna analiza, pri kateri so bili natančno upoštevani vidiki pozitivnega prava ter sodne prakse v obeh državah, je omogočila celovit pregled med pravnimi ureditvami. Bistvo analize je predstaviti razlike in podobnosti, ki obstajajo med državama, da bi državljane teh dveh držav seznanili s tem institutom. Čeprav sta bili obe državi del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), lahko ugotovimo, da je Republika Slovenija zunajzakonskim partnerjem priznavala in določila veliko več pravic in obveznosti kot Republika Severna Makedonija. Poleg tega imata obe državi še vedno problem z zunajzakonsko skupnostjo, ki predstavlja dodatno breme za sodišča, ker jo je treba dokazovati in ugotavljati v sodnem postopku. V prispevku je podana kritika in vizija izboljšanja pravnega okvira z namenom olajšanja dela sodnikov, zunajzakonskih partnerjev in drugih ter ustvarjanja boljšega pristopa za partnerje, ki bi želeli vzpostaviti zunajzakonsko skupnost.
Ključne besede: družinsko pravo, družina, življenjska skupnost, zunajzakonski partnerji, premoženjska razmerja, pravice in obveznosti, Republika Slovenija, Republika Severna Makedonija
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 56
Celotno besedilo (932,09 KB)