| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
DIPLOMATSKA POVEZOVANJA BALKANSKIH DRŽAV V TRIDESETIH LETIH 20. STOLETJA V LUČI IZBRANIH ČASNIKOV
Karmen Pušnik, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Po prvi svetovni vojni se je politična karta Balkana precej spremenila, posledično tudi tamkajšnje življenje. Vse to je zahtevalo določene spremembe v delovanju balkanskih držav. Svoje interese na Balkanu so uveljavljale tudi Francija, Velika Britanija in Italija. Balkanske države so z dogovori iskale rešitev za mirno reševanje medsebojnih odnosov. Tako je po dolgotrajnih dogovorih in raznih medsebojnih bilateralnih pogodbah leta 1934 v Atenah prišlo do podpisa Balkanskega pakta med Kraljevino Jugoslavijo, Kraljevino Romunijo, Republiko Grčijo in Republiko Turčijo. Glavni namen pakta je bil zavarovati se pred imperialistično politiko Italije in ozemeljskimi zahtevami Bolgarije, podpisnice pa so se tudi obvezale, da bodo končale medsebojne ozemeljske zahteve. V vmesnem času, od konca prve svetovne vojne do podpisa Balkanskega pakta, so morale biti balkanske države diplomatsko zelo spretne, da so ohranjale svojo samostojnost in ostajale v miru. Svetovne sile so namreč z vsemogočimi podtikanji raznih incidentov in z denarno pomočjo imele vpliv na posamezne politike in državnike. Da je bilo zanimanje za Balkan veliko, se da sklepati tudi iz časopisov, ki so povzemali mnenja in članke po svetovnem tisku. Po podpisu Balkanskega pakta, ki je prinesel nekatere ekonomske rešitve za države podpisnice, je ostal grenak priokus, saj politično perečih vprašanj z Balkanskim paktom niso rešili. Albanija in Bolgarija nista podpisali pogodb, Albanija je ostala pod vplivom Italije, Bolgarija pa s svojimi sosedami ni rešila vprašanj o manjšinah in mejah.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Balkanski pakt, Balkan, Balkan po prvi svetovni vojni, mir, medsebojne pogodbe, Slovenec, Jutro, 1934.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1964; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (752,54 KB)

2.
NEW DEAL IN SLOVENCI V AMERIKI
Martina Mlakar, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo New Deal s posebnim ozirom na Slovence v Združenih državah Amerike opisuje obdobje velike gospodarske krize,premike na notranjem političnem prizorišču ZDA, ukrepe demokratske zvezne vlade za rešitev krize in odziv dveh slovenskih izseljenskih časopisov v zvezi s tem. Prvi del naloge se posveti krajšemu opisu gospodarske krize, oz. depresije. Zanimalo me je, kako je krizo doživljal delavski in kmečki sloj, ter seveda posledice, ki so se kazale v demonstracijah proti množičnemu odpuščanju in vnemi velekapitala, da z zmanjševanjem mezd in delovnih mest ohrani svoj položaj. Seveda nisem mogla zaobiti velike politične spremembe, ki jo je s seboj prinesla gospodarska depresija. Dolgoletna vladavina republikancev se je sesula in kriza je na površje prinesla napredno misleče demokrate z za takratni čas naprednimi načrti gospodarske obnove. New Deal je s svojimi programi pomenil prelomnico v zgodovini ZDA. Nikoli prej še zvezna vlada ni prevzela nase odgovornosti za slab gospodarski položaj in v smeri tega tudi tako ukrepala. Resda je imel program New Deala tudi slabosti in dežela ni okrevala tako, kot si je želel njegov, ombudsman, predsednik Roosevelt in zagovorniki programa. A je vendarle prinesel zakone, na katerih so lahko naslednje generacije gradile naprej. Drugi del naloge je posvečen pregledu slovenskega izseljenskega tiska v ZDA v desetletnem obdobju. Prikaže odzive dveh časopisov različnih ideoloških usmeritev: liberalno-socialistične Prosvete in klerikalnega časnika Ameriški Slovenec. Prikazani so odzivi in primerjava le-teh v obeh časopisih na gospodarsko krizo in na ukrepe New Deala.  
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: gospodarska kriza, New Deal, Franklin Delano Roosevelt, delavsko gibanje, Amerikanski Slovenec, Prosveta, slovenski izseljenci v ZDA
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 2132; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
JEZIKOSLOVNO DELO FRANCA MALAVAŠIČA
Mojca Maroh, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen Franc Malavašič kot pomemben slovenski jezikoslovec, slovničar, prevajalec, urednik in publicist. Prizadeval si je za izobraževanje in ozaveščanje ljudi na področju jezikovne rabe ter utrjevanje slovenskega knjižnega jezika. Poskušal je uveljaviti stalna slovnična in pravopisna pravila. Ugotovljeno je bilo, da se je pri pisanju Slovenske slovnice za perve slovenske šole v mestih in na deželi (1849) zgledoval po predhodnih avtorjih, zlasti po Jožefu Muršcu, ob tem pa je uvajal tudi posamezne novosti. Kot intelektualec tistega časa je svoje ideje in pobude na področju rabe jezika, zlasti pri prizadevanju za uveljavitev gajice, izražal v časopisu Pravi Slovenec, s katerim je želel predstaviti svoj sodoben pogled na utrjevanje jezikovne norme in svoje prizadevanje za njeno poenotenje. S slovnico je želel pomagati tudi manj izobraženim pri pisanju posameznih vrst besedil. Po Ramovševem mnenju je Slovenska slovnica za perve slovenske šole v mestih in na deželi (1849) ena najbolje izdelanih slovnic tistega časa.
Ključne besede: slovnica, Franc Malavašič, slovenski slovničarji, slovnična terminologija, časopis Pravi Slovenec
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1103; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

4.
ČASNIŠKA PROPAGANDA VELIKE VOJNE S POUDARKOM NA SOŠKEM BOJIŠČU
Aleš Pipan, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena Slovencem namenjena propaganda iz obdobja prve svetovne vojne, ki se je pojavljala v časnikih Slovenec, Slovenski narod, Ilustrirani glasnik in Tedenske slike. Njihova vsebina je bila statistično analizirana glede na poreklo člankov, zamik pri objavi ter prisotnost cenzure, s čimer so bile ugotovljene osnovne propagandne značilnosti slovenskih pisnih medijev v obdobju soške fronte. Podrobneje so predstavljene posamezne propagandne teme in motivi, ki so bili značilni za slovenski tisk med 23. majem 1915 in 24. oktobrom 1917 ter za dogajanje na območju med Gradežem in Rombonom, kakor tudi za t. i. območje vojske na bojnem polju (Armee im Felde), tj. neposredno frontno zaledje pod vojaško upravo. Motivi so analizirani glede na notranje- in zunanjepolitične razmere, v katerih so se pojavljali, ter na namen, s katerim so bili uporabljeni. Med njimi so poudarjeni tisti, h katerim so se pogosteje zatekali slovenski avtorji. Ker se pri obravnavi I. svetovne vojne običajno omenja antantna propaganda, so ugotovitve pregleda primerjane z značilnostmi antantne propagande in s propagandnimi načeli, ki so se na podlagi slednje razvila po vojni.
Ključne besede: Slovenci, prva svetovna vojna, propaganda, cenzura, soška fronta, Slovenec, Slovenski narod, Tedenske slike, Ilustrirani glasnik, centralne sile, Kraljevina Italija, Avstro-Ogrska.
Objavljeno v DKUM: 08.01.2016; Ogledov: 2596; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

5.
BOLGARI, KNEZ IN EVROPA: KNEŽEVINA BOLGARIJA V LETIH 1878-1886 V LUČI ČASNIKOV SLOVENSKI NAROD IN SLOVENEC
Manja Erman, 2015, diplomsko delo

Opis: Leta 1878 se je končala zadnja v nizu rusko-osmanskih vojn 19. stoletja. Ruska zmaga je dokončno zapečatila usodo nekdaj ogromnega Osmanskega imperija, ki je že dobro stoletje pešalo in izgubljalo ozemlja. Rezultat vojne je bil podpis Sanstefanskega miru, ki je prinesel priznanje neodvisnosti Srbiji, Črni Gori in Romuniji ter po 500 letih ponovno vzpostavitev bolgarske države v obliki kneževine. A uspešna ruska ekspanzija je prestrašila evropske velesile; še posebej je na novem balkanskem zemljevidu izstopala nova država- Velika Bolgarija. Sledila je revizija dogovora v obliki Berlinskega kogresa, ki je Veliko Bolgarijo razkosal na tri dele: na Kneževino Bolgarijo, Vzhodno Rumelijo in Makedonijo. Slednji sta bili vrnjeni pod osmansko oblast. Bolgari so z mešanimi občutki sprejeli velik izziv: po več stoletjih so dobili svojo državo, obenem pa so premogli malo intelektualcev in vodij, ki bi bili izkušeni v političnih veščinah in organizaciji države. Morali so krmariti med evropsko politiko in njenimi ekspanzionističnimi težnjami in, kar je bilo še huje, gasiti notranje politične spore. Hkrati so ves čas razmišljali, kako bi razkosano deželo združili v eno, ne da bi zanetili politični požar. Po uspešni združitvi so bili v najranljivejših trenutkih napadeni s strani sosede, ki bi jim morala stati ob strani, saj se je sama dolgo časa borila za samostojnost. Ko so uspešno rešili še ta problem, pa so nenadoma ostali brez kneza. V tem delu bomo tako spremljali politične dogodke v letih 18781886 v luči slovenskih časnikov Slovenski narod in Slovenec. Spremljali bomo njuno navdušenje in kritiko nad Bolgari, knezom, Evropo, politiko, skratka vse pisanje, ki sta ga tekom osmih let objavila o kneževini in dogajanju znotraj nje. In tega ni bilo malo.
Ključne besede: kneževina, Bolgarija, Slovenec, Slovenski narod, Aleksander Battenberg, Vzhodna Rumelija, Rusija, Karavelov, Cankov, liberalci, konservativci, radikalci, Srbija, vojna, Osmanska država, Anglija, Nemčija, Plovdivski prevrat, narodno sobranje, volitve
Objavljeno v DKUM: 13.11.2015; Ogledov: 2201; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (899,39 KB)

6.
ZUNANJEPOLITIČNA USMERITEV ČASNIKA SLOVENEC V ČASU UREDOVANJA DR. ALOJZIJA KUHARJA S POUDARKOM NA NJEGOVEM DELU
Dejan Hrovat, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljam zunanjepolitično usmeritev časnika Slovenec v času urednikovanja dr. Alojzija Kuharja v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Politično glasilo Slovenske ljudske stranke – vodilni slovenski politični časopis pred drugo svetovno vojno, se je v tridesetih letih dvajsetega stoletja izkazalo s točnostjo, ažurnostjo in poudarkom na zunanjo politiko, sploh pod vodstvom dr. Alojzija Kuharja. Poglede in prepričanja zunanjepolitičnega urednika ter uredništva Slovenca bom obravnaval v analizi zunanjepolitičnih člankov in uvodnikov, ki jih je napisal dr. Kuhar, posvečal pa se bom raznim zunanjepolitičnim problemom in vprašanjem, ki so v obravnavanem obdobju bila aktualna. Del magistrske naloge posvečam življenju in delu dr. Kuharja pred letom 1941, ko se je kot član jugoslovanske vlade v izgnanstvu pred nemško okupacijo Jugoslavije umaknil v London.
Ključne besede: Slovenec, zunanjepolitična usmeritev, Slovenska ljudska stranka, Alojzij Kuhar, Ivan Ahčin
Objavljeno v DKUM: 08.10.2015; Ogledov: 2141; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

7.
JUGOSLOVANSKA NACIONALNA STRANKA V LETIH 1936-1941 V LUČI ČASNIKOV JUTRO IN SLOVENEC
Denis Harl, 2014, diplomsko delo

Opis: Trideseta leta dvajsetega stoletja so bila zelo na jugoslovanskem notranjepolitičnem prizorišču zelo nemirna. Ko je kralj Aleksander ponovno uvedel ustavo, je režim osnoval stranko Jugoslovanska radikalna kmečka demokracija, predhodnico Jugoslovanske nacionalne stranke. Ta stranka bi naj bila nosilka državne ideologije. Do leta 1935 je bila stranka na oblasti, vendar se je po volitvah tega leta knez Pavle odločil, da mandat za sestavo vlade dodeli radikalu Stojadinoviću. Od tega trenutka naprej je bila stranka v opoziciji, s čimer je vedno bolj izgubljala vidno vlogo v državni politiki. Z izvolitvijo nekdanjega ministrskega predsednika Petra Živkovića na mesto predsednika stranke ter z združitvijo z Jugoslovanskim klubom so si nadejali, da bo stranka ponovno pričela pridobivati na pomenu, vendar se je dogajalo ravno nasprotno. Najprej so doživeli poraz na občinskih volitvah, ko je stranka v Sloveniji zmagala v zgolj eni občini. Leta 1937 je vodstvo stranke s turnejo po Sloveniji nameravalo okrepiti strankino organizacijo v Dravski banovini, vendar so jih že od prihoda na ljubljanski kolodvor naprej spremljali protesti nasprotnikov. Največji udarec so doživeli na skupščinskih volitvah leta 1938, ko je stranka dobila vsega štiri mandate. Stranka je bila skupaj z ostalimi strankami razpuščena aprila 1941.
Ključne besede: Jugoslavija med vojnama, Jugoslovanska nacionalna stranka, Petar Živković, Albert Kramer, Slovenec, Jutro.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2014; Ogledov: 1593; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
LITERARNI PRISPEVKI IN RUBRIKE V IZBRANEM ČASOPISJU MED PRVO SVETOVNO VOJNO
Manja Vuzem, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja pregled literarnih objav v vodilnih slovenskih političnih časnikih in literarnih revijah med 1. svetovno vojno. Predvsem tematsko so analizirane leposlovne objave v Slovencu, Slovenskem narodu, Ljubljanskem zvonu ter Domu in svetu. V prvem delu naloge so predstavljene obravnavane periodične publikacije. V času prve svetovne vojne je na Slovenskem izhajalo okoli devetdeset različnih časopisov, časnikov in revij. V osrednjem delu so po kronološkem redu predstavljena vsa literarna besedila, ki so bila objavljena v naštetih publikacijah. Izpostavljeno je tudi razmerje med avtoricami in avtorji.
Ključne besede: Slovenec, Slovenski narod, Ljubljanski zvon, Dom in svet, prva svetovna vojna, literarne objave
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 1592; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (941,64 KB)

9.
SLOVENSKI IZSELJENCI V ELYJU, MINNESOTA NA PODLAGI SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA ČASOPISJA MED LETOMA 1939 IN 1959
Anja Prša, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Slovenski priseljenci v Elyju, Minnesota na podlagi slovenskega ameriškega časopisja med letoma 1939 in 1959 je prikaz življenja predvsem druge generacije slovenskih izseljencev v Elyju, Minnesota. Osnovna metodologija pri izdelavi diplomskega dela je bilo proučevanje slovenskega izseljenskega časopisa v ZDA (Nova doba, Prosveta in Amerikanski Slovenec), literature, internetnih člankov in arhivskega gradiva. Namen diplomske naloge je predstaviti življenje slovenskih priseljencev v majhnem mestu na severozahodnem delu Minnesote, ki ga je zaznamovalo rudarstvo. V nalogo je zaradi širše slike okolja, kjer še danes živijo slovenski priseljenci, vključen kratek povzetek slovenskega izseljevanja v Združene države Amerike, kratka zgodovina zvezne države Minnesota in železnega okrožja. V nadaljevanju naloga predstavlja opis slovenske skupnosti v Elyju, ki je za razliko od drugih slovenskih skupnosti po Združenih državah predstavljala večinsko prebivalstvo mesta. Poudarjeni so njihovo društveno in družabno življenje, delavske razmere in njihov odnos do domovine ter pomoč pri njeni povojni obnovi.
Ključne besede: slovenski izseljenci, Ely, Amerikanski Slovenec, Nova doba, Prosveta
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 2875; Prenosov: 295  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

10.
SLOMŠKOVE ZASLUGE ZA SLOVENSKI NAROD IN NJEGOV POMEN DANES
Marjetka Jug, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu sem podrobneje predstavila življenje in delo Antona Martina Slomška. V uvodnem poglavju sem predstavila njegovo življenjsko pot od otroštva do smrti. Nato sem se osredotočila na področja njegovega delovanja. Slomšek se je že zelo zgodaj pripravljal za svoj pedagoški poklic, saj sta bila težišče njegovega delovanja pouk in vzgoja mladine. Slomšek je s poukom slovenskega jezika pričel že kot slušatelj celovškega bogoslovnega semenišča. Vse svoje delo je posvetil vzgoji in izobrazbi ljudstva. Zavzemal se je za materni jezik in za pouk v slovenskem jeziku. Bil je velik narodni buditelj, zavedni Slovenec, cerkveni organizator, pisatelj, pesnik, mladinski vzgojitelj, predvsem pa duhovnik in škof, se pravi dušni pastir. Med njegova najpomembnejša dela sodijo prestavitev škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor, ustanovitev Društva sv. Mohorja, ustanovitev teološke šole v Mariboru, predhodnice mariborske univerze, ustanavljanje nedeljskih in pospeševanje rednih šol. Bil je tudi velik borec za enakopravnost Slovencev, dobrotnik, rodoljub in domoljub. V drugem delu naloge sem z anketnim vprašalnikom želela ugotoviti, koliko je Slomšek še danes živ med svojimi rojaki, se pravi na Ponikvi. Ljudje ga poznajo predvsem kot duhovnika in škofa, ki je deloval med ljudmi, in se dosti manj zavedajo tudi njegovega kulturnega pomena. Prepričani so, da je Slomšek še vedno premalo cenjen, saj je v literaturi in šolskih učbenikih velikokrat spregledan. Vendar pa lahko opazimo, da se stvari počasi izboljšujejo, saj njemu v čast prirejajo številne simpozije. Leto 2012 je tudi Slomškovo leto, saj poteka v spomin na 150. obletnico njegove smrti. Da je bil izjemno velik človek, pa dokazuje tudi dejstvo, da je prvi slovenski blaženi, kar je zelo pomemben dogodek za vse Slovence in ne samo za slovensko katoliško Cerkev.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, učitelj, mladinski vzgojitelj, narodni buditelj, zavedni Slovenec, duhovnik, škof.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2013; Ogledov: 3294; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici