| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Podoba Slovenije in Slovencev v romanih
Maša Jert, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj tega dela je bil analizirati dva romana avstrijskega avtorja Josepha Rotha: Radetzkyjeva koračnica in Kapucinska grobnica. Želela sem priti do ugotovitve, kakšna je dana podoba Slovenije in Slovencev v obeh romanih in ali je pri prevodu romanov v slovenščino oz. na mestih, ki opisujejo Slovence prišlo do razlik.
Ključne besede: avstrijska književnost, Radetzkyjeva koračnica, Kapucinska grobnica, prevod, podoba Slovenije, Slovenci.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1773; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (869,42 KB)

2.
VOJAŠKO IZOBRAŽEVANJE V SLOVENIJI
Sebastjan Cilenšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenci so bili do leta 1991 praktično ves čas vključeni v nekakšne večnacionalne državne tvorbe, ki so jih obvladovali drugi narodi. V diplomskem delu obravnavamo področje vojaškega izobraževanja Slovencev skozi različna časovna obdobja. Z raziskavo začnemo pri habsburški monarhiji, ko so Slovenci prvič dobili realno možnost vojaškega izobraževanja, in jo nato nadaljujemo skozi vsa pomembnejša obdobja do danes. V nalogi smo poskušali s pomočjo odgovorov na vprašanja ugotoviti, ali so pripadniki slovenske narodnosti predvsem v preteklosti imeli dostop do vojaške izobrazbe, kje so lahko pridobivali vojaško izobrazbo, kakšna je bila dostopna izobrazba in v kakšnih pogojih je potekalo vojaško šolanje. V zaključku pa smo nakazali nekaj smernic in izzivov, ki čakajo slovensko vojaško šolstvo v prihodnosti. V raziskavi ugotavljamo, da so bile zgodovinske okoliščine do leta 1991, namerno ali nenamerno, rahlo nenaklonjene vojaškemu izobraževanju pripadnikov slovenskega naroda. Razloge za takšne razmere lahko iščemo predvsem v majhni zastopanosti Slovencev v skupnem številu prebivalcev posamezne večnacionalne tvorbe in pa, predvsem pred drugo svetovno vojno, v njihovem družbenem položaju. Tradicionalno so bili Slovenci vedno v večini pripadniki delavskega in kmečkega razreda in kot taki niso bili množično prisotni na vodilnih položajih. Svoj prispevek takšnemu stanju pa so dodale tudi nekakšne neuradne selekcije s strani večinskih narodov, izobraževanje v tujem jeziku in odsotnost vojaških izobraževalnih ustanov na področju Slovenije. Z ustanovitvijo lastne države in posledično tudi z lastnimi oboroženimi silami so zgoraj omenjene »nacionalne« težave izginile. Pred vojaškim izobraževanjem v Sloveniji pa so se pojavili novi, povsem praktični izzivi, povezani z družbenimi spremembami, vstopom v mednarodne organizacije, spremenjeno varnostno sliko sveta in nenazadnje tudi s spremembami v načinu bojevanja.
Ključne besede: vojska, vojaško izobraževanje, vojaško šolstvo, Slovenci, zgodovinski pregled.
Objavljeno: 11.12.2009; Ogledov: 1743; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (428,99 KB)

3.
MESTNA OBČINA MARIBORSKA 1919-1921
Mojca Zadravec, 2010, diplomsko delo

Opis: Maribor je pred prvo svetovno vojno veljal za nemško postojanko, a razplet prve svetovne vojne je karte premešal. Po prevratni dobi je mariborska občina prešla v slovenske roke. Razpust je določila Narodna vlada Slovenije. To je bilo določeno že 18. decembra 1918, dejansko izvedeno pa šele 2. januarja 1919. Na ta dan se je od svoje sedemnajstletne vladavine poslovil nemški župan Schmiderer. Občinske posle v vlogi vladnega komisarja pa je prevzel dr. Vilko Pfeifer. V pomoč pri »županovanju« mu je bil imenovan sosvet. Že ob prevzemu mestne občine so se pojavile številne težave. Največji problem je Mariboru pomenilo pomanjkanje hrane, stanovanj, premoga in elektrike. O novih načrtih in namerah se na glas ni veliko govorilo. A vodilo je bilo eno in edino — Maribor čim hitreje preoblikovati v slovenskem duhu. Očitki, ki so leteli na nezadovoljstvo z vladavino dr. Pfeiferja, so postali del vroče in žgoče politične razprave. Užaljeni dr. Vilko Pfeifer je moral odstopiti z mesta vladnega komisarja. Marca leta 1920 ga je zamenjal dr. Josip Leskovar. V tem času je v mestu že opazna vedno večja politična razdrobljenost. V volilnem letu 1921 mesto vladnega komisarja prevzame še zadnji vladni komisar. To je bil Ivan Poljanec, pod njegovo vladavino se ne dogodi nič pretresljivega. Vse oči so bile namreč že nestrpno uprte v april in v prve občinske volitve. Na teh je zmaga pripadla Viktorju Grčarju. A Maribor ni imel lepe popotnice za prihodnost. Številne pristojnosti, ki jih je mesto nekoč že imelo, so se sedaj prenesle na Okrajno glavarstvo. Vedno glasnejše je postajalo vprašanje razdelitve Slovenije na dve oblasti. V letu 1921 moram izpostaviti še popis prebivalstva, ki nam oriše mesto v slovenskem duhu.
Ključne besede: Maribor 1919–1921, slovenska občinska uprava, razmerje Slovenci : Nemci, sosvet, vladni komisar, Vilko Pfeifer, Josip Leskovar, Ivan Poljanec, mirovna konferenca v Parizu, občinske volitve 1921, Viktor Grčar, občinski svet, popis prebivalstva 1921, mariborska mestna podjetja, ulična imena v letu 1919, obiski, proslave, žalovanja.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2492; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

4.
RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE ODRASLIH NA PRIMERU PROJEKTA "UČIMO SE ZA ŽIVLJENJE"
Darinka Brešar, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Računalniška pismenost je nujno potrebna za uspešno uporabo IKT, zato je tudi vključena v redni izobraževalni proces, a ne od vedno. Prav zato je potrebno s temi znanji in spretnostmi usposobiti tisti del prebivalstva, ki teh znanj še ni pridobil. Pri tem mislimo predvsem na starejše ljudi, saj se včasih računalniki v šoli niso uporabljali tako množično kot se danes ali pa se sploh niso. Zaradi tega dejstva je Microsoft razvil projekt »Učimo se za življenje«, s pomočjo katerega, posameznike in organizacije v slabše razvitih predelih Slovenije, pa tudi drugod po svetu, opremlja s sredstvi in znanjem, ki jih potrebujejo za izražanje svojega potenciala in ustvarjanja novih priložnosti za uresničitev svojih ciljev. Veliko Slovencev ima dobro računalniško pismenost, vendar še vedno premalo. Pomanjkanje računalniške pismenosti je opaziti predvsem pri starejših brezposelnih ljudeh, saj jih je mnogo izmed njih, zaradi množičnega zaprtja tovarn ostalo brez dela; z računalnikom pa se jim vsa ta leta ni bilo potrebno srečati. Sedaj, pri 40-ih ali 50-ih iščejo novo zaposlitev, a jo težko najdejo brez osnovne računalniške pismenosti. Tu je priskočil na pomoč Microsoft s svojim, že omenjenim, projektom. Prav zaradi tega, Microsoft spoštujem bolj kot kdaj koli prej in si želim, da bi bilo tovrstnih projektov še več, saj je po Sloveniji in po svetu še mnogo ljudi, ki potrebuje to znanje.
Ključne besede: pismenost, računalniška pismenost, brezposelnost, Microsoft, MISSS, Slovenci
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 1639; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

5.
OHRANJANJE SLOVENSKEGA JEZIKA MED AMERIŠKIMI SLOVENCI V ZDA
Emanuela Šlebinger, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika dvojezičnosti, kodnega preklapljanja, jezikovnih sprememb, sposojenk, jezikovnega stika ter tematika Ameriških Slovencev oziroma njihovih potomcev v Združenih državah Amerike. Želela sem ugotoviti, kje so se prvi slovenski priseljenci naučili angleščine ter ali se jim je bilo težko naučiti nov jezik. Nadalje sem hotela ugotoviti, kateri člani družin anketirancev še vedno govorijo slovenski jezik, v kakšnih vsakodnevnih situacijah ga uporabljajo ter s kom se pogovarjajo v slovenskem jeziku. Nato me je zanimalo, ali ohranjajo stike s slovenskimi sorodniki. Želela sem ugotoviti, ali anketiranci gledajo slovenske TV programe, berejo slovenske časopise oziroma obiskujejo slovenske internetne strani. Kot zadnje sem povprašala, kakšno prihodnost napovedujejo slovenskemu jeziku v ZDA. Empirični del je bil izveden s pomočjo spletnega vprašalnika. Ugotovila sem, da kljub velikemu vplivu angleškega jezika, ameriški Slovenci oziroma njihovi potomci še vedno občasno uporabljajo slovenski jezik v pogovorih s člani družine, prijatelji ter sosedi. Rezultati raziskave kažejo, da mnogi anketiranci menijo, da se slovenski jezik v Združenih državah Amerike verjetno ne bo ohranil. Na drugi strani pa imamo ameriške Slovence, ki želijo ohraniti slovenski jezik, tako da ostajajo v stikih s slovenskimi sorodniki, obiskujejo družabne prireditve, berejo slovenske časopise in obiskujejo slovenske internetne stran.
Ključne besede: dvojezičnost, kodno preklapljanje, sposojanje, jezikovni stik, ameriški Slovenci
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 1803; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (469,62 KB)

6.
SLOVENSKE INSTITUCIJE V 19. STOLETJU
Jasna Colnerič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj slovenskih institucij v 19. stoletju. Opisani so prvi neformalni in formalni začetki nacionalnih institucij v omenjenem obdobju. Sam začetek slovenskih institucij sega v konec 18. stoletja, kjer moramo iskati njihove prve zametke. Za 19. stoletje so predstavljena slovenska društva, taborska gibanja, politične stranke, časopisje in šolstvo. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda za opisovanje in predstavitev institucij, pri opisovanju zgodovinskih dejstev in oseb pa je uporabljena zgodovinska metoda.
Ključne besede: Slovenci, društva, taborsko gibanje, politične stranke, časopisje, šolstvo, nacionalne institucije, 19. stoletje.
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2055; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (578,63 KB)

7.
JEZIKOVNA ZMOŽNOST DIJAKOV VIŠJE ŠOLE ZA GOSPODARSKE POKLICE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
Mirjam Danilović, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenski jezik ima na dvojezičnem območju na južnem Koroškem v Avstriji status manjšinskega jezika in s tem zagotovljeno osnovno šolanje v manjšinskem jeziku ter sorazmerno število srednjih šol. V času opravljanja dela jezikovne asistentke na dvojezični Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru v Rožu sem imela priložnost doživeti položaj slovenščine na nekoč avtohtonem slovenskem območju, danes pa na območju Republike Avstrije, na katerem živi slovenska manjšina. Šola s stoletno tradicijo tako predstavlja zelo pomemben formalni dejavnik ohranjanja manjšinskega jezika. Cilj diplomskega dela je bil opredeliti jezikovno zmožnost dijakov Višje šole za gospodarske poklice. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljena slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, zgodovina dvojezičnega šolstva ter aktualno stanje šolstva. Razloženi so osnovni pojmi s področja raziskovanja jezikov v stiku in raziskovanja dvojezičnosti. Opisana so slovenska koroška narečja na Koroškem. Obširneje je predstavljeno raziskovanje sporazumevalne zmožnosti in različni modeli, ki so se pojavljali skozi zgodovino raziskovanja, saj je na tej osnovi nastal model za potrebe tega diplomskega dela. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v aprilu in maju 2010 med dijaki Višje šole za gospodarske poklice, ki prihajajo iz Avstrije. Raziskava je vključevala anketni vprašalnik, s katerim sem opredelila vzorec in rabo slovenščine v vsakdanjem življenju, in jezikovni test, s katerim sem merila jezikovno zmožnost dijakov. Rezultati raziskave so potrdili osnovno hipotezo, da imajo dijaki, ki so se naučili slovenščino doma, višjo jezikovno zmožnost. Ovržena pa je bila hipoteza, da imajo dijaki, ki obiskujejo višji letnik, višjo jezikovno zmožnost, saj so najboljši rezultat dosegli dijaki 2. letnika. Prav tako jezikovna zmožnost praviloma ni odvisna od števila let učenja slovenščine v okviru formalnega izobraževanja.
Ključne besede: Ključne besede: koroški Slovenci, slovenščina kot drugi/tuji jezik, dvojezično izobraževanje, jezikovna zmožnost.
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 2662; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

8.
POTOMCI SLOVENCEV V ARGENTINI: ALI JE NARODNOSTNO IDENTITETO POTREBNO IN VEDNO MOŽNO DOLOČITI
Anita Žvikart, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje narodnostno identiteto druge in tretje generacije potomcev slovenskih izseljencev v Argentini. Osredotoča se na teorijo migracij, mednarodne migracije in različne teorije prilagajanja migrantov na novo okolje. Definira identiteto in proces primarne ter sekundarne socializacije, ki ključno prispevata k oblikovanju identitete, tudi narodnostne. Opredelitev glavnih značilnosti slovenske izseljenske skupnosti v Argentini predstavlja nekakšen uvod v raziskavo, katere glavni cilj je ugotoviti, koliko je slovenska narodnostna identiteta prisotna med dvema različnima generacijama potomcev slovenskih izseljencev v Argentini.
Ključne besede: migracije, politične migracije, identiteta, narodnostna identiteta, akulturacija, asimilacija, Slovenci v Argentini
Objavljeno: 13.09.2011; Ogledov: 11653; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

9.
DELOVANJE CELJSKEGA MESTNEGA SVETA MED LETI 1919 IN 1921
Marjetka Jug, 2012, diplomsko delo

Opis: Po koncu prve svetovne vojne je oblast v Celju prišla v slovenske roke. Po naročilu Narodne vlade je odšel v Celje tajnik dr. Friderik Lukan, da bi prevzel okrajno glavarstvo in kot vladni komisar tudi gerentsko upravo mestne občine. Prevzem se je vršil 6. novembra 1918 na magistratu ob navzočnosti komisije Narodnega sveta. Razmerje med obema nacionalnima skupinama (Nemci, Slovenci) se je v prvih povojnih letih povsem spremenilo. Slovenci so se čez noč spremenili iz hlapcev v gospodarje. Začela se je slovenizacija celjskega mesta. Do konca leta 1919 je Celje zapustila vrsta uglednih nemških meščanov. Večina profesorjev, uradnikov, sodnikov je namreč kar čez noč ostala brez služb in se bila prisiljena vrniti v Avstrijo. Tudi v samem gerentskem svetu ni bil zastopan niti en Nemec. V časniku Nova doba so se dan za dnem pojavljali članki, ki so zahtevali čiščenje vsega, kar je bilo nemškega. V samem Celju in okolici so morali imeti obrtniki in trgovci po slovenskem prevzemu oblasti slovenske napise, kajti uradni jezik je postal slovenski. Da je bilo čiščenje Celja več kot uspešno, pa je pokazal popis prebivalstva leta 1921. V mestu so namreč našteli samo 859 oseb z nemškim maternim jezikom, kar je predstavljalo le 11,1 % celjskega prebivalstva. Gerentje so vodili Celje do prvih občinskih volitev v Kraljevini SHS, ki so bile 26. aprila 1921. Volilna pravica je bila splošna, enaka in tajna s proporcem. Ženske še niso imele volilne pravice. V Celju so bile za občinske volitve vložene štiri kandidatne liste, zmagovalka pa je bila Jugoslovanska demokratska stranka. To leto pa je bilo za Celje posebno tudi zato, ker je dobilo prvega slovenskega župana dr. Jura Hrašovca. V prvih povojnih letih se je mesto srečevalo tudi s pomanjkanjem hrane, osnovnih življenjskih potrebščin ter s stanovanjskimi problemi, kot številna druga slovenska in seveda tudi evropska mesta. Po prevratu pa so slovenska postala številna društva in šole.
Ključne besede: gerentska uprava, mestna občina, Narodni svet, razmerje med Nemci in Slovenci, slovenizacija celjskega mesta, popis prebivalstva leta 1921, občinske volitve leta 1921, Jugoslovanska demokratska stranka, županske volitve, dr. Juro Hrašovec.
Objavljeno: 02.08.2012; Ogledov: 1898; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

10.
NIZKA ZGOŠČENA ZAZIDAVA V SLOVENIJI - KOMPROMIS ZA PROSTOSTOJEČO ENODRUŽINSKO HIŠO
Alja Ivačič, 2012, diplomsko delo

Opis: V prispevku se ukvarjamo s problematiko prostostoječe zazidave. Le-ta je v Sloveniji zelo priljubljena, a je z urbanističnega, okoljskega, energetskega in tudi socialnega vidika izredno problematična. Slovenija je antropološko gledano unikatno kulturno okolje, ki zahteva svojstven pristop pri omejevanju enodružinske gradnje. Diplomsko delo raziskuje vzroke, posledice in razsežnosti prostostoječe gradnje ter podaja alternativo v obliki nizke goste zazidave. Na podlagi teh izsledkov je zasnovana tudi stanovanjska soseska z vrstno in atrijsko gradnjo v Bresternici.
Ključne besede: prostor, nizka gosta zazidava, enodružinska hiša, Slovenci
Objavljeno: 21.09.2012; Ogledov: 1029; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (22,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici