| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenščina v Torontu in okolici nekoč in danes
Tadej Kralj, 2023

Opis: V monografiji obravnavam slovenščino kot dediščinski jezik v slovenski skupnosti v Torontu. Njeni predstavniki so jo ob priseljevanju in kljub močni integraciji v državi gostiteljici ohranjali v družinskem okolju in v organizirani slovenski skupnosti ter jo prenašali na svoje potomce. Druga generacija, ki je zrasla v Kanadi, je bila vse do vstopa v šolo ves času v stiku s slovenščino in s tamkajšnjim slovenskim kulturnim življenjem, po vstopu v šolo pa je sporazumevanje v slovenščini postopoma zamenjalo sporazumevanje v angleščini. Še hitrejšo integracijo v širšo družbeno skupnost in izginjanje rabe slovenščine je opaziti pri tretji oz. četrti generaciji potomcev priseljencev. Zanimalo me je, ali in kako si predstavniki različnih generacij (prve, druge ter tretje in četrte) prizadevajo za ohranjanje slovenščine: s katerimi nameni in kako pogosto jo uporabljajo ter s kom, kdaj in v katerih okoliščinah se sporazumevajo v slovenščini. Ugotovil sem, da se v izbranem okolju med predstavniki prve in druge generacije slovenščina ohranja tako s sporazumevanjem v vsakdanji rabi (praktična raba jezika) kot tudi z rabo na kulturnih prireditvah (simbolična raba jezika). Raba slovenščine med predstavniki tretje in četrte generacije izginja, kljub temu da kanadska politika multikulturalizma spodbuja rabo dediščinskih jezikov.
Ključne besede: etnična skupnost, Slovenci v Torontu, dediščinski jezik, uporabniki slovenskega jezika, jezikovno načrtovanje
Objavljeno v DKUM: 20.10.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 13
URL Povezava na datoteko

2.
Zvočne knjige NUK-a za slovence po svetu : diplomsko delo
Irina Pešut, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zgodovina zvočne knjige v svetu in po Sloveniji. Največje število zvočnih knjig v Sloveniji posedujeta Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije in Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani. Osrednja slovenska knjižnica je edina, ki ponuja delni nabor zvočnih knjig tudi Slovencem v zamejstvu in po svetu. V delu je predstavljen popis licenciranih zvočnih knjig NUK-ove knjižnice v obdobju od njenega nastanka do leta 2022 in možnost dostopa do le-teh in prav tako tudi do e-knjig, namenjenih Slovencem v zamejstvu in po svetu. Narejena je analiza strukture uporabnikov zvočne in e-knjige. Vseh zvočnih licenciranih knjig v NUK-u je 401. Predstavljene so tudi omejitve za slovenske uporabnike v zamejstvu in po svetu. V diplomskem delu je izdelan pregled naslovov, avtorjev, založb, nosilcev zvoka, ki omogočajo izposojo zvočnih knjig. Izdelan je tudi pregled e-knjig, po katerih posegajo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Predstavljeno je tudi delovanje zbirk Biblos in Audibook, po katerih lahko posegajo naši rojaki v tujini. Z raziskavo v diplomskem smo dosegli zastavljene cilje in odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Zvočne knjige, e-knjige, Biblos, Audibook, Slovenci v zamejstvu in po svetu
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 529; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
Prilagojeno usposabljanje za varno uporabo informacijskih sistemov: kaj se lahko naučimo od Slovencev po svetu? : magistrsko delo
Damjan Fujs, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi naglega razvoja informacijskih sistemov smo danes povezani bolje kot nikoli prej in razdalje med nami so krajše, kot si mislimo. Glavni cilj magistrskega dela je identificirati kateri dejavniki vplivajo na samozaščito na socialnih omrežjih. Da bi odgovorili na to vprašanje, smo izvedli anketo med Slovenci po svetu (N = 612 iz 79 držav). Z modelom (12 napovednih spremenljivk) pojasnimo približno 23,9 odstotka skupne variabilnosti namere o samozaščiti na socialnih omrežjih (1 odvisna spremenljivka). Praktična uporabnost raziskovalnega modela se kaže predvsem v identifikaciji rizičnih uporabnikov, ki omogoča pripravo prilagojenih izobraževanj oz. usposabljanj kot del postopka vpeljave informacijskih sistemov v uporabo. Ta postopek je sicer že opisan v okviru nekaterih obstoječih metodologij razvoja programske opreme, ki vključuje tudi aktivnosti, povezane z usposabljanjem uporabnikov, vendar pa se te aktivnosti specifično ne posvečajo pri usposabljanju za varno uporabo, kjer se predznanje uporabnikov pogosto močno razlikuje in je zato uvajanja smiselno prilagoditi različnim stopnjam predznanja uporabnikov. To predstavlja pomembno prednost, saj z individualiziranimi usposabljanji prihranimo čas in finančna sredstva organizacije. Vodilo razvijalcem in uporabnikom naj bo, da je varnost odgovornost in ne privilegij.
Ključne besede: magistrska dela, Slovenci po svetu, metodologija razvoja informacijskih sistemov, raziskovalni model, varna uporaba, prilagojeno usposabljanje
Objavljeno v DKUM: 07.08.2019; Ogledov: 1914; Prenosov: 544  (5 glasov)
.pdf Celotno besedilo (944,90 KB)

4.
Sodobna kratkoprozna dela Slovencev v Avstriji
Sandra Peklar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Sodobna kratkoprozna dela Slovencev v Avstriji prikazuje sodobna kratkoprozna dela slovenskih avtorjev in avtoric v Avstriji. V uvodnem delu naloge sta predstavljeni tipologija sodobne kratke proze in oblike literarne avtobiografskosti kratkoproznih del. V nadaljevanju je predstavljen kulturnozgodovinski oris Slovencev v Avstriji in kratek pregled razvoja ter značilnosti sodobne književnosti slovenskih avtorjev v Avstriji. Osrednji del naloge predstavlja motivno-tematska in jezikovno-slogovna analiza kratkoproznih del slovenskih avtorjev in avtoric v Avstriji. Analizirali smo kratkoprozna dela, ki so izšla po letu 1960, naslednjih avtorjev: Janko Messner, Florjan Lipuš, Lev Detela, Anita Hudl, Vinko Ošlak, Kristijan Močilnik in Sabina Buchwald. V kratkoprozni analizi smo glede na pogostost avtobiografskih elementov določili obliko literarne avtobiografskosti ter glede na značilnosti posamezne zbirke določili kratkoprozni tip po klasifikaciji Blanke Bošnjak. Ugotovili smo, da se kažejo razlike med starejšimi in mlajšimi avtorji in avtoricami tako v motivno-tematskih kot v jezikovno-slogovnih značilnostih.
Ključne besede: Slovenci v Avstriji, slovenska književnost v Avstriji, sodobna kratka proza, kratkoprozni tipi, avtobiografskosti elementi
Objavljeno v DKUM: 08.05.2019; Ogledov: 1210; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (991,69 KB)

5.
Spletna slovenščina pri Slovencih v Nemčiji : jezikovne značilnosti objav na Facebooku
Saška Štumberger, 2018, strokovni članek

Opis: V prispevku je na gradivu objav skupine Slovenci v Nemčiji na Facebooku analizirana spletna slovenščina Slovencev v Nemčiji. Člani skupine so pripadniki mlajše generacije, ki so se v Nemčijo preselili pred kratkim in pogosto izmenjujejo informacije o upravnih postopkih. Zaradi okoliščin sporočanja je v besedilih kot prevladujoča jezikovna zvrst predvidena raba knjižnega in pogovornega jezika ter z višjim deležem strokovne leksike s področja uprave.
Ključne besede: slovenščina, spletna slovenščina, izseljenci, družbena omrežja, strokovna leksika, knjižni jezik, Slovenci v Nemčiji
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1269; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (513,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Osvežitev spomina na znamenite Slovence v Gradcu
Ludvik Karničar, 2018, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: pomembne osebnosti, Slovenci, Avstrija, Gradec, Graz
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1153; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Povezanost duhovnosti, religioznosti in hvaležnosti s subjektivnim blagostanjem: primerjava med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji
Maja Žnidaršič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, če obstajajo med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, v subjektivnem blagostanju razlike v povezavi z duhovnostjo, religioznostjo in hvaležnostjo. Končni vzorec je zajemal 295 udeležencev in sicer 141 Slovencev v Argentini (preseljenih po 2. svetovni vojni), starih med 10 in 90 let in 154 Slovencev iz matične domovine, starih med 17 in 64 let. V vzorcu argentinskih Slovencev je bilo zajetih 58 moških in 82 žensk. Vzorec Slovencev iz matične domovine je zajemal 35 moških in 119 žensk. Udeleženci raziskave so vprašalnik izpolnili preko spleta. Rezultati raziskave so pokazali, da med religioznimi Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, glede na primerjane koncepte ni statistično pomembnih razlik. Na celotnem vzorcu se je pokazalo, da se vse tri mere subjektivnega blagostanja statistično pomembno povezujejo s hvaležnostjo, pri čemer sta se zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt s hvaležnostjo povezovala pozitivno, negativni afekt pa šibko negativno. Hvaležnost se je v obeh skupinah pozitivno povezovala z merami duhovnosti. Najmočneje se je s hvaležnostjo povezovala dimenzija obče povezanosti. Mere duhovnosti so se pozitivno povezovale z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom, medtem ko se subjektivno blagostanje in pogostost udeleževanja pri verskih obredih nista statistično pomembno povezovala. Pomembne razlike med skupinama so se pojavile pri specifičnih vidikih religioznosti, ki govorijo o razlogih za vključevanje v verske aktivnosti udeležencev. Slovenci v Argentini v večji meri povezujejo vključevanje v verske aktivnosti z utrjevanjem nacionalne identitete in udeleževanjem družine in sorodnikov v le te. Tudi sveto mašo povezujejo z ohranjanjem izročila staršev/starih staršev in z razvijanjem osebnega odnosa z Bogom v višji meri kot Slovenci iz matične domovine.
Ključne besede: subjektivno blagostanje, duhovnost, religioznost, hvaležnost, medkulturne razlike, argentinski Slovenci
Objavljeno v DKUM: 01.10.2018; Ogledov: 1223; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
Slovensko-češko sodelovanje med prvo in drugo svetovno vojno na področju kulturnih stikov in šolstva
Tina Gregurec, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavano sodelovanje med Slovenci in Čehi na področju kulture in šolstva med svetovnima vojnama. Poseben poudarek je na šolstvu, kjer sta predstavljena šolski sistem Slovenije po razpadu Avstro-Ogrske najprej v Kraljevini SHS, kasneje pod Kraljevino Jugoslavijo ter šolski sistem Čehov v sklopu Češkoslovaške republike, ki je bila ustanovljena po razpadu Avstro-Ogrske. Poudarjene so šolske reforme ter pomen slovenskega učitelja ter pedagoga Gustava Šiliha za slovensko šolstvo ter češko reformno šolstvo pod vodstvom češkega šolskega reformatorja Vaclava Přihode. V magistrskem delu so predstavljeni tudi njuno sodelovanje, sodelovanje z drugimi pomembnimi pedagogi ter obiski in ekskurzije slovenskih učiteljev v Češkoslovaško republiko in čeških v slovenski prostor. Obiski so imeli še poseben pomen in dodano vrednost za vso pedagoško delo naših pedagogov. Ne smemo pa pozabiti na vse kulturne stike Slovencev in Čehov med svetovnima vojnama, ki jih ni bilo malo. Čehoslovaki so pri nas imeli skupnost v Ljubljani ter klub v Mariboru. Povezovali so se študentje, ki so bili vključeni v Akademsko društvo Jugoslavija in Akademsko društvo Slovenija, ki sta si prizadevali zbliževanje študentov. Med obema vojnama so veliko vlogo imele tudi lige, katerih namen je bil širiti medsebojno sodelovanje. Tako so v Češkoslovaški nastale Češkoslovaško-jugoslovanske lige, v Sloveniji pa kmalu zatem Jugoslovansko-češkoslovaške lige. Na začetku magistrskega dela sta predstavljeni zgodovinski ozadji obeh držav. Vsekakor sta se Slovenija oz. Jugoslavija kot celota ter Češkoslovaška republika povezovali in sodelovali že zato, ker sta nekoč obe bili pod skupno in tujo oblastjo.
Ključne besede: Slovenci, Čehi, šolstvo, pedagogika, Gustav Šilih, Vaclav Přihoda, reforma, učiteljišča.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 891; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

9.
65-jähriges Jubiläum von Ludwig Karničar
Gernot Kocher, 2014, drugi sestavni deli

Ključne besede: slavisti, koroški Slovenci, Slawisten, Kärntner Slowenen
Objavljeno v DKUM: 15.02.2018; Ogledov: 1061; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (250,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Pregled dosežkov madžarske slovenistike po letu 1990
Alma Várkonyi, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: V zadnjih dveh desetletjih je na Madžarskem nastala bogata literatura na področju slovensko-madžarskih literarnih, jezikovnih ter kulturnih stikov. Prispevek poskuša predstaviti znanstvene dosežke madžarske slovenistike – literarne zgodovine, jezikoslovja, zgodovine ter kulturne zgodovine –, leposlovno in znanstveno knjižno produkcijo slovenske manjšine na Madžarskem ter madžarske prevode slovenskih leposlovnih del, nastale od leta 1990.
Ključne besede: slovenistika, Madžarska, slovensko-madžarski stiki, zgodovina, slovaropisje, Slovenci na Madžarskem
Objavljeno v DKUM: 13.02.2018; Ogledov: 725; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (382,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici