| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Multimodalne značilnosti izvirnih slovenskih slikopisov
Dragica Haramija, Janja Batič, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku so predstavljene značilnosti izvirnih slovenskih slikopisov, ki so izšli v knjižni izdaji v zadnjih petih letih. Sistematično so bili pregledani tudi starejši (izvirni in prevedeni) slikopisi, zato smemo trditi, da lahko ugotovitve posplošimo na to posebno obliko bralnega gradiva z izrazito didaktično funkcijo v času opismenjevanja oz. razvijanja bralne pismenosti. V raziskavi nas je zanimalo, katere književne vrste in teme se pojavljajo v slikopisih, kakšen je položaj ilustracij v slikopisu in kakšne so značilnosti kakovostnih slikopisov. Z analizo 24 slikopisov smo identificirali književne vrste in teme ter oblikovni vidik slikopisa (položaj ilustracije). Z multimodalno analizo izbranega slikopisa smo identificirali temeljne značilnosti kakovostnih slikopisov.
Ključne besede: muzej, slikopis, slikanica, multimodalnost, strukturalizem, gradniki bralne pismenosti
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 91; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (435,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vpliv posavskega narečja na poimenovanje predmetov pri pet- in šestletnikih : diplomsko delo
Urška Klenovšek, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv posavskega narečja na poimenovanje predmetov pri pet- in šestletnikih je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili govor, razvoj govora, govorne težave, ki se pojavljajo med razvojem, dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora, predstavili smo tudi narečja ter slikanice. Osredotočili smo se na govor v zgodnjem otroštvu, na posavsko narečje oziroma sevniško-krški govor in slikopis. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali otroci prepoznajo predmete na sliki, kako jih poimenujejo, ali na njihova poimenovanja vplivata posavsko narečje in spol ter kako besede uporabijo v zgodbi. Podatke za analizo smo pridobili preko individualnih pogovorov. Ugotovili smo, da vsi otroci ne prepoznajo oziroma ustrezno ne poimenujejo vseh predmetov na sliki in da imata tako posavsko narečje kot tudi spol vpliv na govor otrok.
Ključne besede: razvoj govora, posavsko narečje, pet- in šestletniki, besedišče, slikopis
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 269; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

3.
Mladinska pripovedna proza Nataše Konc Lorenzutti
Sanja Javornik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali mladinsko pripovedno prozo uveljavljene avtorice Nataše Konc Lorenzutti. Nataša Konc Lorenzutti je igralka, pedagoginja, pesnica in pisateljica, ki piše predvsem za otroke in mladino, izdala pa je tudi nekaj del za odrasle. Njena dela odražajo kakovost, izvirnost ter pristnost, zaradi česar je dobitnica mnogih nagrad za svoje delo. V začetnem delu smo predstavili avtorico Natašo Konc Lorenzutti – njeno biografijo ter bibliografijo, svoje poglede na ustvarjanje pa nam je podala v kratkem intervjuju. Ker v analiziranih delih kot vrednoti izstopata družina in prijateljstvo, smo ti dve vrednoti najprej predstavili teoretično. V jedrnem delu magistrskega dela smo analizirali vsa mladinska prozna dela Nataše Konc Lorenzutti. Razdelili smo jih v tri smiselne skupine, glede na naslovnika: književnost za predšolske otroke in 1. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Lučka, Ravno prav velik, Poleti letim) književnost za 2. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Pod Marijinim plaščem, Skrivališče, Mi smo slike, Kakšno drevo zraste iz mačka, Društvo starejših bratov, Kdo je danes glavni, Nisem smrklja, Zvezek in brezvezek) ter književnost za 3. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Enajstnik, Lica kot češnje, Avtobus ob treh). Analizirali smo vsako delo posebej, na koncu pa smo skupne točke vseh del povezali v smiseln zaključek.
Ključne besede: Nataša Konc Lorenzutti, mladinska proza, doživljajska kratka zgodba, socialna kratka zgodba, mladinski realistični roman, slikopis, vrednote, družina, prijateljstvo
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 2354; Prenosov: 421
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

4.
Slikopis v mladinski književnosti: značilnosti in vloga
Špela Vaupot, 2018, magistrsko delo

Opis: Slikopis je zelo pomemben predvsem za bralce začetnike za prijaznejši vstop v samostojno branje. Namen tega magistrskega dela je opredeliti slikopis in njegove lastnosti ter značilnosti. Slikopis smo umestili v tipologijo knjig, povezali smo ga z multimodalnostjo in multimodalnim besedilom, kar slikopis pravzaprav je. Po analizi zbirke slikopisov Čez griček v gozdiček (Štefan in Reichman, 1995) in Zgodbe v sličicah (Krempl in Stropnik, 2003) ter slikopisa Kobilica in polžek (Zorec in (Zorec) Kump, 2010) smo se osredotočili na to, katere so pravzaprav tiste besede, ki jih sličice nadomeščajo in zakaj. Z uporabo različnih metod dela smo ugotovili, da lahko slikopis uvrstimo med slikanico in ilustrirano knjigo, bolje rečeno, slikopis je pravzaprav poseben tip slikanice, saj so ilustracije (sličice, ki predstavljajo nadomeščene besede) vsekakor povezane z besedilom in hkrati oblikovane v zgodbo. Prav tako pa slikopis količinsko ne vsebuje toliko besedila, kot je značilno za ilustrirano knjigo. Slikopis je multimodalno delo, saj vključuje dva koda sporočanja (jezikovni in likovni kod), ki ju moramo razumeti in med seboj povezovati, da pridemo do pomena zgodbe. V njem so s sličicami najpogosteje nadomeščeni samostalniki, saj ti omogočajo nedvoumne, enoznačne upodobitve.
Ključne besede: Slikopis, sličica, samostalnik, multimodalna besedila, slikanica
Objavljeno v DKUM: 19.03.2018; Ogledov: 1775; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici