Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Teoretična izhodišča: Vid je eden izmed petih čutil ter zajema štiri stopnje, in sicer normalni vid, zmerno slabovidnost, hudo slabovidnost in slepoto. Obstajajo različne motnje vida, kot so refrakcijske napake, starostna degeneracija mrežnice, katarakta, glavkom, diabetična retinopatija idr. Da omogočimo lažje gibanje in orientacijo slepemu in slabovidnemu posamezniku, moramo domače in širše okolje prilagoditi. Pri prilagoditvi na nove razmere igra pomembno vlogo družina, prav tako pa tudi patronažna medicinska sestra. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji smo pregledali podatkovno bazo Cobiss, Metaisklnik in CHINAL. Uporabili smo tudi kvantitativno metodo dela. Instrument za zbiranje podatkov je bil strukturiran intervju. Rezultati: Ugotavljamo, da se slepi in slabovidni posamezniki soočajo z različnimi problemi, kot so gibanje, izogibanje nevarnostim v okolju, koristno delo, razvedrilo in rekreacija. Prioritetni negovalni problemi pri slepi osebi so nezmožnost samostojnega gibanja v prostoru, priprave hrane, povečana možnost poškodb zaradi zmanjšane sposobnosti izogibanja nevarnostim v okolju, nezmožnost vključevanja v določene aktivnosti in pomanjkanje znanja o bolezenskem stanju. Zaključek: Slepe in slabovidne osebe se soočajo z različnimi težavami in ovirami. Družina ima v življenju teh oseb pomembno vlogo. Patronažna medicinska sestra izvaja predvsem zdravstveno-vzgojno delo, promocijo zdravja in preventivo nastanka bolezni.
Ključne besede: Slepi in slabovidni posamezniki, patronažna medicinska sestra, patronažno varstvo, podpora družine. 
Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 1830; Prenosov: 345
Celotno besedilo (531,22 KB)