| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIPOMOČKI ZA POUK MATEMATIKE ZA SLEPE, SLABOVIDNE IN OTROKE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
Katja Malajner Cimperc, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo izdelali tipne številke, namenjene njihovemu spoznavanju pri pouku matematike. Izdelane bodo tako, da jih bodo lahko uporabljali slepi in slabovidni otroci, vključeni v večinske šole, in tudi otroci z motnjami v duševnem razvoju, ki so vključeni v prilagojeno izobraževanje z znižanim izobrazbenim standardom. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnih izhodiščih so predstavljene značilnosti slepih in slabovidnih otrok ter otrok z okvaro vidne funkcije. Opisane so tudi značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju, značilnosti tipnega zaznavanja, pomen igre za učenje in učenje matematike. V prvem poglavju, namenjenemu slepim, slabovidnim in otrokom z okvaro vidne funkcije, je zapisana definicija omenjene skupine, podrobno so predstavljene tudi njene značilnosti. Opisani so pristopi pri obravnavi in izobraževanju slepih, slabovidnih in otrok z okvaro vidne funkcije. Naslednje poglavje obravnava razvojne in učne značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju. Nekaj je zapisano o izobraževanju in prilagoditvah pri pouku za otroke z motnjami v duševnem razvoju. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj osnovnih značilnosti zaznavanja, vloga čutil, tipno-kinestetični razvoj in razvijanje tipne zaznave. Prav tukaj je navedenih nekaj vaj za razvijanje tipa. Sledi poglavje, v katerem pišemo o pomenu igre za učenje, o usmerjeni igri, pomenu didaktičnih igrač, vlogi odraslega v otrokovi igri in igračah, ki so primerne za slepe, slabovidne in otroke z okvaro vidne funkcije. Zadnje poglavje v teoretičnih izhodiščih je namenjeno učenju matematike. Tukaj najdemo razlago pojma številka, pridobivanje prvih številk, štetje v obsegu do 10 in prirejanje množic. V empiričnem delu je opisan potek in način izdelave tipnih številk, predstavljeni so uporabljeni materiali ter njihova uporabnost. Raziskovalni del je opredeljen s cilji, raziskovalnimi vprašanji, uporabljenimi metodami, z dobljenimi rezultati, do katerih smo prišli s pomočjo neposrednega dela in opazovanja učencev, ter z njihovo interpretacijo. Praktični del smo izvedli na Osnovni šoli Gustava Šiliha Maribor, in sicer v prilagojenem izobraževalnem programu z znižanim učnim standardom. Naš namen je bil ustvarjene izdelke prenesti v prakso, da bi služili pri vsakodnevnem izvajanju pouka slepih in slabobidnih otrok, otrok z motnjami vidne funkcije ter otrok z motnjami v duševnem razvoju. Z empiričnim delom smo želeli ugotoviti ustreznost uporabljenih pristopov in materialov. Med preizkusom smo prišli do novih spoznanj in možnosti, tako da lahko izdelavo tipnih številk v prihodnje še nadgradimo.
Ključne besede: Slep in slaboviden otrok, otrok z okvaro vidne funkcije, otrok z motnjo v duševnem razvoju, igra in pomen igre pri otroku, tipne zaznave, učenje matematike.
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1272; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (26,42 MB)

2.
Pripomočki za učenje matematike v predšolskem obdobju za slepe in slabovidne
Martina Sluga, 2016, magistrsko delo

Opis: Zakonodaja na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v zadnjih letih vse bolj spoštuje in uresničuje načelo inkluzije, kar pomeni, da se otroci s posameznimi primanjkljaji vključujejo v redne oddelke vzgoje in izobraževanja, pri tem pa jim je pri premagovanju ovir ponujena dodatna pomoč strokovnjakov, prilagoditve in številni pripomočki. Število otrok s posebnimi potrebami se v zadnjih letih povečuje. Zakonodaja loči devet skupin otrok s posebnimi potrebami (otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci z motnjami vedenja in osebnosti, otroci s primanjkljajem na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami). Magistrsko delo obravnava slepe in slabovidne učence, ki so v današnjem svetu, ki je poln vizualnih predstav, zelo prikrajšani. Potrebni so številni pripomočki in različni pristopi, ki slepim oz. slabovidnim omogočajo pridobivanje novih znanj in izkušenj preko drugih čutil, predvsem tipa. Redne šole in vrtci, v katere se vpisujejo otroci z okvaro vida, pogosto niso opremljeni in pripravljeni za ustrezno izvedbo vzgojno-izobraževalnega dela s slepim oziroma slabovidnim otrokom. Pomankanje pripomočkov, pomankanje ustreznega kadra, neprilagojene metode poučevanja, neprilagojen prostor oz. okolje, v katerem se otrok giblje, lahko zavirajo optimalen razvoj otroka. V praktičnem delu magistrskega dela je predstavljena izdelava 4 tipnih učil, ki so primerna predvsem za otroke v predšolskem obdobju. Gre za pripomočke, ki otroku omogočajo razvoj motoričnih spretnosti, usvajanje prostorskih predstav ter matematičnih pojmov. Potek izdelave posameznega pripomočka je predstavljen v besedi in sliki, našteti so tudi vsi pripomočki, ki jih potrebujemo za izdelavo posameznega učila. Omenjene pripomočke smo preizkusili tudi v praksi, s pomočjo štirih otrok s Centra IRIS (Zavod za slepo in slabovidno mladino) v Ljubljani. Na podlagi preizkusa so pripomočki evalvirani, podani so tudi predlogi izboljšav za posamezen pripomoček.
Ključne besede: slep otrok, slaboviden otrok, integracija, inkluzija, matematika, tipna učila
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 815; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici