1. Fantazija za komorni ansambel Ivana Pučnika: Živim z zemljoTjaša Zidanič, 2017, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu je uvodoma osvetljena politična slika in kulturno življenje na slovenskih tleh pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Sledi oris glasbenega sloga moderne v evropskem in slovenskem glasbenem prostoru. Kasneje se obravnava glasbeni ekspresionizem v evropskem merilu in kot njegovi vzporednici še v slovenskem. Obravnava se začetnika ekspresionizma na Slovenskem, Marija Kogoja, in Slavka Osterca kot drugo osrednjo osebnost glasbenega ekspresionizma na naših tleh. Preide se na Aloisa Hábo in mlade slovenske skladatelje, ki so Ostercu sledili na praški konservatorij, na katerem je Hába poučeval. Spregovori se o Steinerjevem antropozofskem nazoru, kateremu so idejno pripadali Hába in med drugimi tudi mlada slovenska trojica skladateljev – Franc Šturm, Demetrij Žebre in Ivan Pučnik, ki so se želeli povezati v »grupo treh« in se tako ločiti od Osterca, ki je veljal za steber slovenske avantgarde tridesetih let. Naposled se preide na Ivana Pučnika in predstavi njegov življenjepis iz osebnega arhiva skladateljeve hčerke, gospe Ajše Pučnik. Podrobneje je obravnavano njegovo kratko, a plodovito glasbeno obdobje med letoma 1934 in 1937. Gre za praško obdobje študija kompozicije, najprej privatno in nato na praškem konservatoriju pri Hábi. Predstavi se glasbena analiza zaenkrat edine najdene in ohranjene skladbe Ivana Pučnika z naslovom Živim z zemljo. Gre za fantazijo za komorni ansambel iz leta 1936. Z analizo Pučnikove kompozicije se poskuša opredeliti njegov glasbeni slog.
Ključne besede: ekspresionizem, neoklasicizem, neobarok, Marij Kogoj, Slavko Osterc, Alois Hába, antropozofija
Objavljeno v DKUM: 13.12.2017; Ogledov: 1326; Prenosov: 138
 Celotno besedilo (1,31 MB) |
2. JOŽE GREGORCTomaž Mohorko, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena Gregorčeva izjemna življenjska pot, prežeta z mednarodnimi priznanji velikih mojstrov. Jože Gregorc je bi izreden zborovodja, ki je zapustil neizbrisen pečat v slovenskem zborovodstvu. Neutruden praktik je svoje precizno delo izvajal tudi kot pedagog in ogromno doprinesel k razvoju Pedagoške akademije v Mariboru. Vodil je številne zbore in z njimi dosegal zavidljive uspehe pri nas in v tujini. Strogo disciplino na vajah je mehčal s svojim humorjem, ki še danes obuja spomine in dodobra nasmeji ljudi. Tudi temu je posvečeno poglavje, in sicer v sproščenem zaključku diplomskega dela. Vrhunec njegovega poustvarjalnega dela predstavlja dolgoletno delo z Moškim pevskim zborom Slava Klavora. Z zborom je potoval po Jugoslaviji, Nemčiji, Italiji, Franciji, Luksemburgu in Madžarskem ter se vedno znova vračal s priznanji in nagradami. Zanemariti pa ne smemo niti UPZ Emil Adamič, UPZ Slavko Osterc in Mešanega pevskega zbora Jože Lacko, s katerimi je vedno znova polnil strani časopisov. V diplomskem delu je zajeto veliko število podatkov, s katerimi spoznamo njegovo življenje in delo na enem mestu. V delu so uporabljene naslednje metode: metoda analize in sinteze, metoda abstrakcije in konkretizacije, deskriptivna metoda in zgodovinska metoda.
Ključne besede: Jože Gregorc, zborovodja, zbor Slava Klavora, zbor Emil Adamič, zbor Slavko Osterc, Glasbena Matica Ptuj
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1312; Prenosov: 105
Celotno besedilo (9,10 MB) |
3. |
