| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
SPOLNO IZGUBLJENE EKSISTENCE, FRANK WEDEKIND IN SLAVKO GRUM KOT ZAPELJEVALCA V ŽIVLJENJE
Urška Krajnc, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj pričujoče diplomske naloge je bil, predstavitev dveh avtorjev v celoti; Franka Wedekinda in Slavka Gruma. Predstavljena sta življenjepisa, obdobje, v katerem sta delovala, dramsko ustvarjanje in tudi druga dela, recepcija, zgradba, stil, nastanek in motivi dram (Frühlings Erwachen/Pomladno prebujenje in Dogodek v mestu Gogi). Drami sta primerjani z analizo analogičnega in antitetičnega paralelizma. V delu smo potrdili tezo o podobnih in enakih motivih, pokazalo pa se je tudi, da so med avtorjema velike razlike. Izhajata iz povsem drugačnih življenjskih okolij, kar je vplivalo tudi na njuna dela. Wedekindovo literarno ustvarjanje je precej obsežnejše od Grumovega. Predstavljeni drami pa nimata tipičnih lastnosti literarnega obdobja v katerem sta nastali (po strukturi in vsebini), kar je vplivalo tudi na recepcijo. Pri Wedekindu je bila sporna tematika in še izvedba. Oboje je zadrževalo uprizoritev. Grum teh težav ni imel. Drami se razlikujeta po zgradbi; Frühlings Erwachen je odprti tip drame, Dogodek v mestu Gogi pa je kratka dvodejanka. Nastanek del je povezan s pomembnostjo teme in z življenjem. S primerjavo motivov so bile ugotovljene podobnosti in razlike. Prva podobnost je že v samem naslovu obeh dram, ki sta povezana s temo spolnost. Motiv pričakovanja, pravzaprav najpomembnejši motiv, zaznamuje obe drami in se ne izpolni. To ima bistvene, tragične posledice za skoraj vse dramske osebe. S primerjavo motiva krivde so razkrinkani karakterji vseh dramskih oseb in poudarjen pomen obeh dram; dvojna morala in zavrtost.
Ključne besede: Frühlings Erwachen, Dogodek v mestu Gogi, recepcija, nastanek, teme, psihoanaliza, motivi Frank Wedekind, Slavko Grum
Objavljeno: 09.09.2011; Ogledov: 3146; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (5,84 MB)

3.
USODA POHORSKEGA BATALJONA V LIKOVNIH UPODOBITVAH, JAVNIH SPOMENIKIH IN LEGENDAH
Tina Lovrec, 2013, diplomsko delo

Opis: Poslednji boj znamenitega Pohorskega bataljona je eden izmed najbolj znanih, a kljub vsem stvarnim podatkom, ki so nam danes na razpolago, še vedno zavit v skrivnostno tančico. Njegovo ime je postalo legenda, njegovi borci pa so danes simbol herojstva. Desetletja so minila od zadnjih strelov pušk v globini pohorskega gozda, kjer je 8. januarja 1943 padlo devetinšestdeset junakov, njihova okrvavljena trupla pa so povprek ležala med gostim smrečjem v snegu. Toda kljub človeški domišljiji ostaja neizmaličen spomin na poslednji boj, ki so ga bili pohorski borci z zavestjo, da se žrtvujejo za svobodo slovenskega ljudstva. Na jasi sredi gostega smrečja, kjer je padel legendarni Pohorski bataljon, stoji danes na kamnitem podstavku bronast spomenik z dvema bronastima figurama; večji in manjši granitni kvadri okrog osrednje plošče pa zaznamujejo mesta nekdanjih zemljank in bojnih položajev. Slavko Tihec je ustvaril bronasti deformirani telesi, ki podajata z diagonalnimi linijami še ne dokončno mirovanje. Arhitekt Branko Kocmut pa je s svojo premišljeno krožno kompozicijo, pri kateri gre za posnetek bojišča, ustvaril popoln spomeniški kompleks, h kateremu vsako leto roma množica ljudi, da bi počastila spomin na junaške borce bataljona. Kot protiutež na prizorišču spomeniškega objekta so visoke smreke, edine avtentične in neme priče nekdanjega boja. Pomen in veličina poslednjega boja borcev Pohorskega bataljona sta nesporna. Njihov patriotizem je že 1943. leta predstavljal vero v lepši in boljši jutri. S postavitvijo Spomenika Pohorskemu bataljonu na Osankarici pri Treh žebljih leta 1959 je spomeniško kiparstvo doživelo vrhunec, kot ga ne najdemo v nobeni tako kratki dobi v preteklosti. Zato smo se odločili, da poleg Spomenika Pohorskemu bataljonu, opišemo še druge javne spomenike in spominska obeležja NOB v njegovi okolici. Ker pa zgodovina slavne partizanske enote prihaja pri ljudstvu počasi v pozabo, smo poleg spomenikov obravnavali še dve slikarski deli, kjer bo ostal spomin na Pohorski bataljon večen. Zgodovinsko gradivo o Pohorskemu bataljonu pa je vendar dovolj popolno, da lahko vsestransko ocenimo pomen tega legendarnega partizanskega bataljona v narodnoosvobodilnem boju, ki je potekal na štajerskem ozemlju. S pomočjo modernističnega spomeniškega kompleksa na Osankarici pa je v okviru velikega boja slovenskega naroda za osvoboditev postal zgled brezmejne predanosti tudi zanamcem.
Ključne besede: partizani, Pohorski bataljon, narodnoosvobodilni boj, spomenik, javna plastika, memorialna dediščina, Slavko Tihec, Branko Kocmut
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1870; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

4.
5.
JOŽE GREGORC
Tomaž Mohorko, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena Gregorčeva izjemna življenjska pot, prežeta z mednarodnimi priznanji velikih mojstrov. Jože Gregorc je bi izreden zborovodja, ki je zapustil neizbrisen pečat v slovenskem zborovodstvu. Neutruden praktik je svoje precizno delo izvajal tudi kot pedagog in ogromno doprinesel k razvoju Pedagoške akademije v Mariboru. Vodil je številne zbore in z njimi dosegal zavidljive uspehe pri nas in v tujini. Strogo disciplino na vajah je mehčal s svojim humorjem, ki še danes obuja spomine in dodobra nasmeji ljudi. Tudi temu je posvečeno poglavje, in sicer v sproščenem zaključku diplomskega dela. Vrhunec njegovega poustvarjalnega dela predstavlja dolgoletno delo z Moškim pevskim zborom Slava Klavora. Z zborom je potoval po Jugoslaviji, Nemčiji, Italiji, Franciji, Luksemburgu in Madžarskem ter se vedno znova vračal s priznanji in nagradami. Zanemariti pa ne smemo niti UPZ Emil Adamič, UPZ Slavko Osterc in Mešanega pevskega zbora Jože Lacko, s katerimi je vedno znova polnil strani časopisov. V diplomskem delu je zajeto veliko število podatkov, s katerimi spoznamo njegovo življenje in delo na enem mestu. V delu so uporabljene naslednje metode: metoda analize in sinteze, metoda abstrakcije in konkretizacije, deskriptivna metoda in zgodovinska metoda.
Ključne besede: Jože Gregorc, zborovodja, zbor Slava Klavora, zbor Emil Adamič, zbor Slavko Osterc, Glasbena Matica Ptuj
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 338; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (9,10 MB)

6.
Fantazija za komorni ansambel Ivana Pučnika: Živim z zemljo
Tjaša Zidanič, 2017, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu je uvodoma osvetljena politična slika in kulturno življenje na slovenskih tleh pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Sledi oris glasbenega sloga moderne v evropskem in slovenskem glasbenem prostoru. Kasneje se obravnava glasbeni ekspresionizem v evropskem merilu in kot njegovi vzporednici še v slovenskem. Obravnava se začetnika ekspresionizma na Slovenskem, Marija Kogoja, in Slavka Osterca kot drugo osrednjo osebnost glasbenega ekspresionizma na naših tleh. Preide se na Aloisa Hábo in mlade slovenske skladatelje, ki so Ostercu sledili na praški konservatorij, na katerem je Hába poučeval. Spregovori se o Steinerjevem antropozofskem nazoru, kateremu so idejno pripadali Hába in med drugimi tudi mlada slovenska trojica skladateljev – Franc Šturm, Demetrij Žebre in Ivan Pučnik, ki so se želeli povezati v »grupo treh« in se tako ločiti od Osterca, ki je veljal za steber slovenske avantgarde tridesetih let. Naposled se preide na Ivana Pučnika in predstavi njegov življenjepis iz osebnega arhiva skladateljeve hčerke, gospe Ajše Pučnik. Podrobneje je obravnavano njegovo kratko, a plodovito glasbeno obdobje med letoma 1934 in 1937. Gre za praško obdobje študija kompozicije, najprej privatno in nato na praškem konservatoriju pri Hábi. Predstavi se glasbena analiza zaenkrat edine najdene in ohranjene skladbe Ivana Pučnika z naslovom Živim z zemljo. Gre za fantazijo za komorni ansambel iz leta 1936. Z analizo Pučnikove kompozicije se poskuša opredeliti njegov glasbeni slog.
Ključne besede: ekspresionizem, neoklasicizem, neobarok, Marij Kogoj, Slavko Osterc, Alois Hába, antropozofija
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 278; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici