| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SKUPNI REFERENČNI OKVIR EVROPSKEGA POGODBENEGA PRAVA
Petra Košmrlj, 2009, diplomsko delo

Opis: Leta 1989 je Evropski parlament na Komisijo naslovil resolucijo, v kateri ugotavlja potrebo po boljšem, bolj koherentnem pogodbenim pravom za potrebe učinkovitega delovanja notranjega trga ES. Osem direktiv, ki sedaj predstavljajo »acquis communautaire« pogodbenega prava, so precej nekonsistentne. Komisija se je z Evropski parlamentom strinjala in začela pripravljati obširen projekt imenovan Skupni referenčni okvir ter pozivala vse zainteresirane raziskovalne skupine naj oddajo svoje prijave. Prijavilo se je kar nekaj skupin in v letu 2004 so pričele s svojim delom. Nekaj skupin je že pred tem sodelovalo v projektih, ki so imele za cilj ali poiskati razlike v različnih pogodbenopravnih ureditvah ali pa izdelati nova pravila in splošna načela. Naloga, ki jim jo je naložila Komisija, je bila poiskati najboljše rešitve, ki jih ponuja pogodbeno pravo ES kot tiste, ki jih ponujajo pogodbena pravila držav članic. Pri tem naj bi bil poudarek na potrošniškem pravu. V letu 2008 je bil prvič izdan akademski osnutek CFR. Vsebinsko je obseg mnogo širši kot ga je predlagala Komisija v svojih sporočilih. Ne prinaša le pravil pogodbena prava, ampak tudi nepogodbene obveznosti, lastniško pravo ter pravno ureditev trustov. Avtroji so sicer upoštevali predlog Komisije in oblikovali tudi specifično urejena pravila za potrebe potrošnikov. Vendar pa vse ni tako enostavno kot se morda sprva sliši. Ena glavnih pomanjkljivosti je primerna pravna podlaga za sprejem CFR. ES (oz. v prihodnosti EU) v Pogodbi o Evropski skupnosti ( oz. PDEU) za sprejem zakonodaje s področja zasebnega prava. Druga težava je uporaba CFR. Če je pravi namen Komisije poenotiti pogodbeno pravo, se zdi edina prava rešitev sprejem uredbe, ampak tega Komisija nima namena narediti. Vloga, ki jo ima Komisija v mislih, je t. i. opcijski instrument, ki pomeni, da bi stranki lahko CFR izbrali za merodajno pravo, ki bi urejalo njuno razmerje, če bi to hoteli. Druga vloga, ki jo ima v mislih Komisija, je pripomoček — »toolbox« za zakonodajalce. CFR bi tako lahko bil v pomoč tako nacionalnim kot zakonodajalcem Es ter sodiščem pri interpretaciji pravil pogodbenega prava. Prihodnost CFR je popolnoma v rokah Komisije. Prvi korak, ki bi ga morala narediti, pa je prevesti DCFR v vse uradne jezike EU, saj bi tako javnost imela boljšo predstavo, kaj pričakovati od končnega, političnega CFR.
Ključne besede: Ključne besede: pogodbeno pravo ES, potrošniško pravo, Skupni referenčni okvir, akademski osnutek skupnega referenčnega okvirja, pravna podlaga, opcijski instrument, pripomoček za zakonodajalce
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2257; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (355,58 KB)

2.
HARMONIZACIJA EVROPSKEGA POGODBENEGA PRAVA
Adrijan Žužić, 2010, diplomsko delo

Opis: Težnja po harmonizaciji prava, ki predstavlja vse tesnejše približevanje nekoč ločenih pravnih sistemov evropskih držav, postaja ena bistvenih značilnosti razvoja sodobnega zasebnega prava v Evropi. V okviru EU lahko spremljamo intenzivno zakonodajno aktivnost kot načrtno harmonizacijo pogodbenega prava že več kot dve desetletji. Le ta poteka na dveh ravneh: v okviru in pod okriljem institucij EU ter zunanjega akademskega združenja. Temeljno se je s procesom usklajevanja uredilo vprašanje varstva potrošnikov, zanemariti pa ne moremo tudi aktivnosti na področju splošnega pogodbenega prava, kjer je bilo sprejetih niz smernic iz področja elektronskega poslovanja, zavarovalnega prava, trgovskega zastopanja, bankarskega poslovanja itd. Celoten proces harmonizacije se na ravni EU v zadnjem času vse bolj giblje v smeri vključitve materije pogodbenega prava v en edinstven akt — Evropski civilni zakonik. Diplomska naloga obravnava kompleksno problematiko harmonizacije pogodbenega prava v okviru Evropske unije ter poskuša predstaviti različne vidike tega obsežnega projekta, ki v pravni stroki vzbuja mešane občutke. Prav tako se bo diplomska naloga navezovala na delo in študije akademskih združenj, ki predstavljajo pomemben doprinos k harmonizaciji ne le pogodbenega, ampak tudi civilnega prava v celoti. Še posebej se v delu poudarja pomen in vloga t.i. Landove komisije, ki je ustvarila enega od najpomembnejših unifikatorskih aktov na področju poenotenja pogodbenega prava evropskih držav — Načela evropskega pogodbenega prava. Dalje se v delu analizira tudi pravna narava in vsebina projekta Skupnega referenčnega okvirja za pogodbeno pravo ter Osnutka skupnega referenčnega okvirja, ki ga je kot svojevrstnega naslednika »Landovih načel«, maja 2008 izdala Study group on a European Civil Code, pod vodstvom Christiana von Bara.
Ključne besede: harmonizacija, evropeizacija, evropsko pogodbeno pravo, Načela evropskega pogodbenega prava, Skupni referenčni okvir za pogodbeno pravo, Osnutek skupnega referenčnega okvirja za pogodbeno pravo
Objavljeno: 17.01.2011; Ogledov: 2789; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (441,50 KB)

3.
Neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in DCFR
Jure Pirc, 2018, magistrsko delo

Opis: Delo primerja neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in v Osnutku skupnega referenčnega okvira (DCFR). Evropsko pogodbeno pravo že danes zavzema pomembno vlogo v pravu skupnosti, ki pa se bo čez čas le še okrepila. DCFR je del tega procesa in prvi poskus celovite obravnave predvsem obligacijskopravnih institutov, pri čemer niso izključeni niti pogodbeni tipi, ki so tradicionalno predmet avtonomnega urejanja. Eden od teh je bančna garancija na prvi poziv, ki jo DCFR ureja skupaj z drugimi neodvisnimi osebnimi zavarovanji, ZOR pa kot poseben pogodbeni tip. V delu so po posameznih elementih predstavljene razlike pa tudi podobnosti med ureditvijo neodvisnih osebnih zavarovanj v slovenskem pravu in v DCFR. Za vsakega od teh elementov je podana natančna analiza pravic in obveznosti v razmerju udeleženih subjektov.
Ključne besede: zavarovanje pogodbenih obveznosti, osebna zavarovanja, neodvisna osebna zavarovanja, neodvisna bančna garancija, bančna garancija na prvi poziv, skupni referenčni okvir
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 413; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (911,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici