| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ustreznost izbranih ukrepov kmetijsko okoljskega programa za ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč v Sloveniji
Jure Čuš, 2016, magistrsko delo

Opis: Travišča so eden izmed vrstno najbolj bogatih habitatov na svetu in pokrivajo okrog 52,5 milijonov kvadratnih kilometrov zemeljske površine. Vendar se v zadnjih letih zaradi spremembe v tradicionalni rabi tal, intenziviranja kmetijstva, pogozdovanja, spremembe vodnega režima, vsejavanje sortnih trav v travno rušo, urbanizacije, gradnje infrastrukture, komasacij, melioracij, povečanega vnosa fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil, prepogoste košnje in nižanja višine košnje, fragmentacije ter po drugi strani zaraščanja, hitro spreminjajo v vrstno veliko revnejše evtrofne sestoje. To je privedlo do ukrepanja Evropske unije, ki je skozi Skupno kmetijsko politiko vpeljala kmetijsko-okoljske ukrepe, ki zagotavljajo kmetom finančna nadomestila za izgubo dohodka, nastalega zaradi izvajanja ukrepov, ki ohranjajo naravo in povečujejo biodiverziteto. Raziskave o učinkovitosti ukrepov kmetijsko-okoljskega programa so maloštevilne, zato smo v magistrski nalogi proučevali, v kakšni meri ukrepi, ki imajo postavljene konkretne varstvene cilje in so najbolj izrazito usmerjeni v ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč na območju Slovenije v obdobju 2007-2013, vplivajo na ohranjanje naravovarstveno najpomembnejših ekstenzivnih travišč v Sloveniji. Z uporabo geografskih informacijskih sistemov Esri ArcGIS 9.3 in Idrisi Selva smo obdelali georeferencirane prostorske podatke vseh dosedanjih kartiranj negozdnih habitatni tipov in izbranih podukrepov kmetijsko-okoljskega programa ter podatke in rezultate prikazali na slikah ter tabelah. Ugotovili smo, da je bil delež naravovarstveno pomembnih ekstenzivnih travišč vključenih v izbrane podukrepe zelo nizek. Izmed 76.822,21 hektarjev potencialno naravovarstveno najpomembnejših travišč je bilo v izbrane podukrepe vključenih le 2.123,12 hektarjev oz. 2,76 %. Z dobljenim rezultatom smo potrdili naša pričakovanja, da je interes za vključitev v izbrane podukrepe zelo slab. V podukrepe je bilo vključenih 1.482,63 hektarjev travišč, ki pa niso bila identificirana kot naravovarstveno pomembna. Tako je bilo veliko denarja porabljenega nenamensko, mimo doseganja ciljev varstva narave. Mi smo kot naravovarstveno pomembna identificirali 73.216,46 hektarjev travišč, ki pa niso bila vključena v noben izbran podukrep. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da so ukrepi, ki imajo v teoriji postavljene konkretne varstvene cilje in so najbolj izrazito usmerjeni v ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč na območju Slovenije, neučinkoviti, ne-ciljno usmerjeni in kmetov ne stimulirajo k sodelovanju v ukrepih ter tako ne zagotavljajo pričakovanih učinkov.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, biodiverziteta, habitatni tipi, GIS, KOP, Skupna kmetijska politika
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1352; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

2.
Standardizacija procesov sistema navzkrižne skladnosti za upravljanje kontrolnih sistemov
Maša Kerstein, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrskega dela je bilo proučiti stanje ozaveščenosti glede sistema navzkrižne skladnosti. Ravno tako je bil namen proučiti možnosti poenotenja postopkov v izvajanju sistema, identificirati dobre prakse med deležniki in jih kot skupek dobrih praks, združenih v smernice, predstaviti vsem deležnikom, z namenom postati učinkovitejši v upravljanju kontrolnih sistemov. Pri tem smo kot osnovo za izboljšanje sistema analizirali izvedbeni model obstoječega sistema navzkrižne skladnosti, proučili akreditacijska merila, ki jih mora izpolnjevati plačilna agencija in jih nadgradili z zahtevami novega standarda ISO 9001:2015. Pri standardizaciji procesov smo sledili merilom, ki prispevajo k učinkovitejšemu upravljanju kontrolnih sistemov in ugotovitve združili v prepoznane pomanjkljivosti sistema ter predloge za izboljšanje delovanja modela za dosego večje učinkovitosti sistema vodenja in uspešnejšega izvajanja sistema. Precizen odgovor na učinkovito upravljanje nadzora je v raziskavi opredeljen kot rezultat primerljivosti ugotovitev rednih sistemskih kontrol izven sistema subvencij z ugotovitvami kontrol v subvencijskem modelu. Ugotovili smo, da idejna zasnova modela deluje, vendar pa je mogoče z uporabo predlogov izboljšav obstoječega modela in odpravo izpostavljenih pomanjkljivosti učinkovitejše upravljati kontrolne sisteme znotraj skupne kmetijske politike. V okviru magistrskega dela smo izvedli kvalitativno raziskavo s pomočjo intervjujev z udeleženci vodstvenega in operativnega nivoja deležnikov modela ter s kvantitativno raziskavo. Ta je temeljila na spletnem vprašalniku, posredovanem kmetijskim svetovalcem, kmetom in potrošnikom. Na osnovi raziskave, izvedene z deležniki modela navzkrižne skladnosti, smo ugotovili, da je bistvenega pomena za uspešno skupno politiko uskladitev ciljev kmetijske, okoljske in naravovarstvene politike, ki s svojim zakonodajnim okvirjem, smernicami in ukrepi bodisi neposredno bodisi posredno vplivajo na področje navzkrižne skladnosti. Te s svojim zakonodajnim okvirjem, smernicami in ukrepi bodisi neposredno bodisi posredno vplivajo na področje navzkrižne skladnosti. Izkoristiti je potrebno prožnost politik na ravni EU kot tudi specifike naše države ter postaviti jasno srednje ročno in daljno ročno strategijo kmetijstva, z načrtovanimi in ciljno naravnanimi ukrepi, ki jih podpirajo vse ključne politike in so v interesu kmetov ter hkrati dovolj stabilni v času. Usmerjenost k temu cilju bo privedla do skladnosti s standardi, trajnostnega razvoja kmetijstva, kakor tudi večje združljivosti skupne kmetijske politike s pričakovanji kritične družbe na splošno. Navedeni elementi so bili prepoznani kot cilji politike navzkrižne skladnosti.
Ključne besede: navzkrižna skladnost, skupna kmetijska politika, izvedbeni model, standardi, nadzor, učinkovito upravljanje.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1174; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

3.
Družbenogospodarske značilnosti vinogradništva v Radgonsko-Kapelskih goricah
Jože Pisar, 2016, diplomsko delo

Opis: Radgonsko-Kapelske gorice so z vidika vinogradništva med najpomembnejšimi pokrajinami v Sloveniji. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj vinogradništva skozi najpomembnejše faze, ki so zaznamovale preteklo obdobje in sedanjost. Študij strokovne literature, internetnih virov ter zbiranje informacij in podatkov na terenu so bili podlaga ustvarjanja diplomskega dela. Z novo razvojno paradigmo podeželja se je spremenila vloga kmetijstva in posledično vinogradništva v pojmovanju podeželskega prostora. Vinogradništvo zaseda pomembno vlogo v sklopu ohranitve kulturne pokrajine. Naravne in kulturne danosti omogočajo nadaljnji razvoj panoge v smeri ustvarjanja novih delovnih mest in povezovanja s turistično dejavnostjo, ki ima na tem območju velike razvojne možnosti. V prihodnosti bo potrebno še večje sodelovanje med lokalnimi partnerji, saj bodo le tako premostljive pomanjkljivosti, ki se kažejo v majhnosti in posledično nedostopnosti na trgu. Vinogradniki morajo biti usmerjeni v ustvarjanje dodane vrednosti svojih proizvodov in storitev, katerih temelj so naravne danosti in tradicija, ki se kaže v uspešnosti podjetja Radgonske gorice d. d. ter je zgodba o uspehu vinogradništva in vinarstva Radgonsko-Kapelskih goric.
Ključne besede: Radgonsko-Kapelske gorice, nova razvojna paradigma podeželja, Skupna evropska kmetijska politika, vinogradništvo, viničarstvo, obnove vinogradov, Radgonske gorice d. d.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 889; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

4.
VPLIV SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE NA RAZVOJ OBČINE SVETA ANA
Maja Župec, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga prikazuje vpliv skupne kmetijske politike na razvoj občine Sveta Ana. Sveta Ana je majhna podeželska občina, kjer je že od nekdaj pomembna gospodarska panoga kmetijstvo. Namen magistrske naloge je predstaviti razvoj skupne kmetijske politike v Evropski uniji in v Sloveniji. Poseben poudarek je na opisu nove paradigme razvoja podeželja in Programa razvoja podeželja. Prav tako je namen naloge naravnogeografsko in družbenogeografsko predstaviti občino Sveto Ano. Glavni cilj naloge je preučiti vplive nove razvojne paradigme in kmetijske politike na razvoj občine Sveta Ana s pomočjo različnih statističnih podatkov in dejanskih sprememb v uvajanju dodatnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Občina Sveta Ana je v okviru Programa razvoja podeželja izpeljala štiri velike projekte in s tem pospešila razvoj občine. Prav tako se kmetje aktivno prijavljajo na individualne razpise za pridobitev nepovratnih sredstev iz Programa razvoja podeželja. S pomočjo skupne kmetijske politike se občina Sveta Ana gospodarsko razvija, povečuje se število podjetij in dopolnilnih dejavnostih, občina dobiva privlačnejšo podobo, prav tako pa se ohranja kulturna dediščina in razvija se turistična ponudba. S takšnim delovanjem bi občini Sveta Ana lahko uspelo preprečiti zmanjševanje števil kmetijskih gospodarstev, izboljšati starostno strukturo in preprečiti odhod mladih ljudi. Pri tem lahko ima veliko vlogo učitelj geografije, ki lahko pri učencih pri pouku skozi različne dejavnosti spodbudi lokalno ozaveščenost in predstavi nove razvojne možnosti kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Sveta Ana, skupna kmetijska politika, nova paradigma razvoja podeželja, lokalna akcijska skupina, lokalno okolje
Objavljeno v DKUM: 11.12.2014; Ogledov: 1902; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

5.
KMETIJSKE SUBVENCIJE V SLOVENIJI
Martina Rihter, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar zajema glavne značilnosti skupne kmetijske politike EU in kmetijske politike v Sloveniji ter njen razvoj. SKP je nastala zaradi potreb po povečanju in zagotovitvi zadostne količine hrane in je ena izmed najstarejših in tudi najpomembnejših skupnih kmetijskih politk EU. Njene naloge so se skozi tehnološki razvoj razvijale ter spreminjale. Sedaj posveča večjo pozornost varovanju okolja in razvoju podeželja. Predstavljena je tudi kmetijska politika Slovenije ter njene značilnosti. Slovensko kmetijstvo zaradi naravnih pogojev in strukture kmetij zaostaja za evropskim kmetijstvom. Slovenija stremi k temu, da bi čim več mladih ljudi prevzemalo kmetije in zato nudi tudi enkratno finančno pomoč. Kmetijske subvencije so dokaj zapleten program za spodbujanje kmetijstva. Od osamosvojitve Slovenije so se zakoni za obdavčitev subvencij večkrat spremenili, kot so se spremenili tudi pogoji za pridobitev subvencij. Tako so tudi letos predstavili novosti za leto 2012. V letu 2012 shema neposrednih plačil vključuje: • nadaljevanje izvajanja regionalnega modela sheme enotnega plačila (v nadaljnjem besedilu SEP) z vsemi dodatki, dodeljenimi do vključno leta 2010; • dodatke, dodeljene v letu 2012; • dodatek na plačilne pravice zaradi razvezave posebne premije za bike in vole; • dodatek na plačilne pravice zaradi razvezave pomoči za stročnice in podpore za pridelavo lupinarjev; • nadaljevanje izvajanja ukrepa ERG in • dodatna plačila za mleko za gorska višinska in strma KMG.
Ključne besede: Ključne besede: Skupna kmetijska politika, Evropska unija, subvencije, neposredna plačila, SEP, posebna premija, plačilna pravica, ERG, KMG
Objavljeno v DKUM: 28.11.2012; Ogledov: 3593; Prenosov: 620
.pdf Celotno besedilo (919,43 KB)

6.
PRISTOP LEADER V PROGRAMU RAZVOJA PODEŽELJA 2007-2013
Alijana Pintar, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju sem na kratko predstavila SKP, v okviru katere deluje tudi EKSRP. Iz tega sklada se v programskem obdobju 2007-2013 financira razvoj podeželja, ki temelji na štirih oseh. Ena izmed teh osi je os Leader, ki je bila sprva pobuda Skupnosti in ne pristop. Od SKP in razvoja podeželja na ravni EU se diplomski seminar usmerja v dosedanji razvoj podeželja v Sloveniji. Izkušnje, ki jih Slovenci imamo predvsem z izvajanjem projektov CRPOV in RPP, so nam bile v veliko pomoč pri uvajanju pristop Leader. Njegove glavne značilnosti, kjer sta ključnega pomena pristop od spodaj navzgor in oblikovanje javno-zasebnih partnerstev, in izkušnje v drugih državah članicah EU so predstavljene v nadaljevanju. Osrednji del diplomskega seminarja je namenjen izvajanju pristopa Leader v Sloveniji, kjer sem opisala prehod na Leader in tri ukrepe, ki jih naša država izvaja na ravni 4. osi. Posebno pozornost sem namenila LAS ter spremljanju in vrednotenju 4. osi PRP v Sloveniji. Ugotovila sem, da je vrednotenje težavno in da bo za natančno oceno potrebno počakati do leta 2015, ko naj bi bili zaključeni vsi izvedbeni projekti.
Ključne besede: Skupna kmetijska politika, Program razvoja podeželja RS 2007-2013, pristop Leader, lokalna akcijska skupina, pristop od spodaj navzgor.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2011; Ogledov: 1859; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

7.
NOVI IZZIVI SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE EVROPSKE UNIJE IN VPLIV NA SLOVENSKO KMETIJSTVO
Nataša Marko, 2009, diplomsko delo

Opis: Več kot 40 let se je SKP uspešno spopadala z različnimi izzivi. Današnja SKP je politika, za katero se je odločila naša družba. Ta politika še naprej podpira kmetijstvo v EU ter hkrati izpolnjuje pričakovanja državljanov, davkoplačevalcev in potrošnikov, pri tem pa skrbi za čim manjše izkrivljanje mednarodne trgovine. SKP je bila prenovljena, da bi zagotovila neposredno podporo kmetom, ki upoštevajo pravila EU za varstvo okolja, varnost živil, zdravstveno varstvo rastlin, zdravstveno varstvo in dobro počutje živali. Za kmetijsko politiko bo tako največji izziv najti pravo ravnotežje med prilagajanjem kmetijske pridelave, zagotavljanjem zadostne količine hrane in biomase ter zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Na odločanje v zvezi s SKP posebej vpliva finančni položaj, ki ga ima posamezna država članica v odnosu do SKP. Na strani prilivov so upoštevana sredstva 1. in 2. stebra SKP na strani odlivov pa vplačila v skupno blagajno v deležu, kot ga zavzemajo sredstva za SKP. Slovenija se zavzema za ohranitev SKP tudi v prihodnje in bodo nadaljnje reforme SKP določale tudi okvir za izvajanje slovenske strategije razvoja kmetijstva.
Ključne besede: Skupna kmetijska politika, reforma 2003, proračun, kmetijska politika, zdravstveni pregled reforme 2003, modulacija, poenostavitev SKP, finančna perspektiva 2007 -2013, slovensko kmetijstvo, novi izzivi SKP, strategija slovenskega kmetijstva
Objavljeno v DKUM: 15.07.2010; Ogledov: 2704; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (415,38 KB)

8.
POMEN SREDSTEV EVROPSKEGA KMETIJSKEGA SKLADA ZA RAZVOJ PODEŽELJA NA RAZVOJ KMETIJSTVA V SLOVENIJI
MAJA LJUBEC, 2009, diplomsko delo

Opis: Kjub temu,da ima Evropa odlične možnosti za kmetijsko pridelavo, se delež kmetijske dejavnosti v gospodarstvu zmanjšuje. Evropa želi s svojimi ukrepi spodbuditi kmetijstvo in obuditi delovanje na podeželju. Za te ukrepe EU namenja največji delež svojega denarja, da bi tako prispevala k večjemu pomenu podeželja, ki bo služilo tudi prihodnjim rodovom. Države lahko koristijo sredstva EU za razvoj podeželja skozi EKSRP, ter tako vlagajo v izboljšanje in nadaljnji razvoj kmetijstva. Z vstopom v EU je slovensko kmetijstvo postalo del SKP EU. S tem je dobilo možnost prejemanja sredstev iz EKUJS, iz katerega je Sloveniji uspelo porabiti večino ponujenih sredstev. S tem denarjem smo pri nas nekoliko izboljšali gmotni položaj kmetijstva. Od leta 2007 Slovenija dobiva evropska kmetijska sredstva iz EKSRP. Tudi ta sredstva bo Slovenija vlagala v razvoj kmetijstva ter ohranjanje poseljenosti podeželja.
Ključne besede: kmetijstvo, skupna kmetijska politika EU, politika razvoja podeželja, EKUJS, finančna perspektiva, EKSRP.
Objavljeno v DKUM: 22.06.2010; Ogledov: 2597; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (354,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici