SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
REVIDIRANJE SISTEMA NOTRANJIH KONTROL V KNJIGOVODENJU STORITVENEGA PODJETJA
Maja Kolenc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu smo proučili sistem notranjih kontrol, kontrolni pristop revidiranja računovodskih izkazov ter opredelili okvir notranjih kontrol v knjigovodenju. Teoretična spoznanja smo uporabili na praktičnem primeru. Na primeru podjetja smo izvedli praktični del diplomskega dela. Pridobili smo spoznanja o poslovanju podjetja, ki se navezujejo na finančno poročanje. Z uporabo kontrolnega pristopa revidiranja računovodskih izkazov smo pridobili razumevanje o računovodskih aktivnostih za izbrane procese. Pri tem smo opredelili pomembna tveganja in kontrole, ki obvladujejo več kot eno od navedenih tveganj. Za izbrane kontrole smo izvedli preizkušanje zasnove ter stalno in učinkovito delovanje. Ugotovili smo, da ima obravnavano podjetje vzpostavljene tako aktivne kot pasivne notranje kontrole ter da vodstvene kontrole nadzorujejo delovanje temeljnih kontrol. Za notranje kontrole, ki smo jih preizkusili, smo ugotovili, da so ustrezno zasnovane ter delujejo na način, ki zagotavlja preprečevanje ter odkrivanje in odpravljanje napak in prevar.
Ključne besede: Sistem notranjih kontrol, notranje kontrole, revidiranje notranjih kontrol, knjigovodenje, storitvena dejavnost, naris poteka.
Objavljeno: 19.11.2009; Ogledov: 2484; Prenosov: 563
.pdf Celotno besedilo (622,15 KB)

2.
PERCEPCIJA VLOGE IN UČINKOVITOSTI NOTRANJE REVIZIJE PRI UPORABNIKIH V FARMACEVTSKI DEJAVNOSTI
Mira Rataj Siročić, 2011, magistrsko delo

Opis: Notranja reviyija je danes v poslovnem svetu prepoznana kot ključna aktivnost, ki je prešla že različne faze. Če je včasih delovala v smislu naknadnega odkrivanja nepravilnosti in napak v sistemu notranjih kontrol ter skladnosti s pravili, pa se v sedanjih globalnih in kriznih časih njena vloga spreminja v smer proaktivnega delovanja in partnerskih odnosov med vsemi deležniki (poslovodstvom, revidiranci, revizijskimi komisijami/odbori itd.). S tem se povečuje tudi njena učinkovitost ter dodajanje vrednosti organiyaciji.
Ključne besede: notranje revidiranje, vloga notranje revizije, učinkovitost, dodana vrednost, sistem notranjih kontrol, uprava, računovodja, revidiranci, upravljanje, revizijska komisija, obvladovanje tveganj, tveganje prevar, mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeks strokovnih načel, kodeks poklicnoetičnih načel, podajanje zagotovil, svetovanje, farmacevtska dejavnost
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1901; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

3.
REVIZORJEVI POSTOPKI PREVERJANJA DELOVANJA NOTRANJIH RAČUNOVODSKIH KONTROL V DRUŽBI X
Boštjan Bohar, 2013, diplomsko delo

Opis: Notranje računovodske kontrole so načrtno in sistematično vgrajeni postopki in metode, ki zagotavljajo točnost, zanesljivost in popolnost računovodskih evidenc ter izdelovanje pravilnih in resničnih računovodskih izkazov, omogočajo varovanje premoženja, preprečujejo in odkrivajo napake v delovanju podjetja ter zagotavljajo spoštovanje zakonov in načel, sprejetih v splošnih aktih podjetja. Notranje računovodske kontrole tudi zagotavljajo delovanje računovodskega sistema, kateri zagotavlja podatke in informacije za izdelavo računovodskih izkazov, za katere je odgovorno poslovodstvo. Notranje računovodske kontrole lahko delujejo le v urejenem okolju. S sistemom notranjih računovodskih kontrol želimo preprečiti in odpraviti napake in prevare. Revizor se mora najprej temeljito seznaniti s kakovostjo notranjih računovodskih kontrol, saj je od njih odvisna zanesljivost računovodskih izkazov in poslovnih poročil. To stori s pomočjo preučevanja delovnih procesov in dokumentacije. Tako poizveduje o sistemu notranjih računovodskih kontrol s vprašalniki, opisi potekov procesov in dokumentacije ter z razgovori. Pri preverjanju notranjih računovodskih kontrol bo revizor s pomočjo poteka dokumentov spoznal, če so prejete informacije o delovanju sistema pravilne in popolne. V primeru, da pride do pomanjkljivosti in nepravilnosti v delovanju notranjih računovodskih kontrol, mora revizor seznaniti poslovodstvo in predlagati ukrepe za njihovo odpravo. Na podlagi ugotovitev o zanesljivosti in ustreznosti delovanja notranjih računovodskih kontrol revizor poroča poslovodstvu o kakovosti notranjih računovodskih kontrol in določi vrsto, obseg in čas postopkov za preverjanje podatkov v računovodskih izkazih. Če revizor ugotovi, da so notranje računovodske kontrole zanesljive in ustrezne, preverja le manjšo količino podatkov. V primeru ugotovitve, da so notranje računovodske kontrole nepopolne pa obseg preverjanja podatkov v računovodskih izkazih poveča.
Ključne besede: notranje računovodske kontrole, sistem notranjih računovodskih kontrol, revidiranje notranjih računovodskih kontrol, revizor, revizorjevi postopki, MSR 315.
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 1084; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (637,28 KB)

4.
PRESOJA NOTRANJIH KONTROL PRI OBRAČUNU PLAČ NA PRIMERU PODJETJA SIMFIN D.O.O.
Danijela Ravnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar je sestavljen iz dveh delov, in sicer teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu smo preučili sistem notranjih kontrol in obračuna plač. Teoretična spoznanja smo uporabili na praktičnem primeru. Na primeru podjetja Simfin, d. o. o., smo izvedli praktični del diplomskega seminarja. Preučili smo potek obračuna plač podjetja Simfin in kje se lahko v tem postopku pojavljajo težave. Opredelili smo logične in programske notranje kontrole na vseh ravneh obračuna plač in preučili pomembnost notranjih kontrol. Na vseh ravneh obračuna plač smo opredelili kontrolne cilje, pomembna tveganja in kontrole ter poizkušali podati predlog izboljšav. Ugotovili smo, da ima podjetje Simfin, d. o. o., sistem notranjih kontrol zasnovan tako, da kontroliranje poteka sproti in nemoteno. Oseba, ki obračunava plače, nosi celotno odgovornost za morebitna nepravilna izplačila plač ali morebitne napake v zvezi s stroški plač. Za notranje kontrole, ki smo jih preučili, smo ugotovili, da so ustrezno zasnovane in da delujejo na način, ki zagotavlja preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje napak in prevar.
Ključne besede: sistem notranjih kontrol, notranje kontrole, kontrolni cilji, obračun plač, stroški plač
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 1808; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

5.
POSEBNOSTI REVIDIRANJA SISTEMA NOTRANJIH KONTROL PRI POSEKU IN SPRAVILU LESA
Lidija Juvan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar opisuje posebnosti revidiranja sistema notranjih kontrol pri poseku in spravilu lesa. Revidiranje notranjih kontrol daje revizorju ugotovitve o točnem, poštenem in resničnem izkazovanju evidenc revidiranega podjetja in spoznanje o učinkovitem delovnanju notranjih kontrol ter vključuje možnosti opiranja na njih v zaključni fazi revizije, če meni, da so le-te dovolj zanesljive. Glede opredelitve notranjih kontrol je zapisanih veliko definicij različnih avtorjev, pri čemer so si razlage bolj ali manj podobne. Sistem notranjih kontrol uvede poslovodstvo z namenom, da zagotovi varovanje premoženja pri svojem delovanju. V diplomskem seminarju sem opisala proces poteka sečnje in spravila lesa iz gozdov ter posebnosti sistema notranjih kontrol, ki se kažejo kot nadziranje in kontroliranje pravilnosti in popolnosti sprotnih evidenc. Evidence, ki spremljajo ta proces, so fizične kontrole nad pravilnostjo in ustreznostjo izvajanja gozdarske aktivnosti ter računalniškim informacijskim sistemom, kjer gre za preverjanje pravilno vnešenih podatkov prejetih listin in poročil.
Ključne besede: notranje kontrole, revidiranje notranjih kontrol, kontrolni postopki, računovodski sistem, gozdarska dejavnost, posek in spravilo lesa, poslovni proces.
Objavljeno: 23.11.2012; Ogledov: 1147; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

6.
RAZNOLIKOSTI, SKLADNOSTI IN SINERGIJA NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI IN DEJAVNOSTI FORENZIČNEGA RAČUNOVODSTVA
Barbara Javornik, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je preučiti skladnosti, raznolikosti ter sinergijo notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva. Notranjerevizijska dejavnost je v Sloveniji že v zreli fazi, medtem ko je dejavnost forenzičnega računovodstva nova dejavnost, torej je v fazi razvoja. Tema, primerjava skladnosti, raznolikosti in sinergija notranjerevizijske dejavnosti ter dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki je predmet te naloge, je v dosegljivi literaturi manj obravnavana. V prvem delu naloge preučujemo teoretične izsledke o izbranih dejavnostih ter prispevamo teoretični pogled na gospodarski kriminal. V drugem delu magistrske naloge obravnavamo analizo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen nosilcem notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva. V teoretičnem delu smo opredelili notranjerevizijsko dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva ter bistvene značilnosti gospodarskega kriminala. Poslužili smo se domače in tuje literature, tuje predvsem pri dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki v Sloveniji še ni razvita tako, kot drugje. Opredelili smo naloge dejavnosti, odgovornosti, značilnosti, nosilce dejavnosti ter uporabnike njihovih storitev. Nadalje smo pomembne podatke obeh dejavnosti primerjali ter podali analizo in sintezo o skladnosti, raznolikosti in sinergiji med dejavnostjo forenzičnega računovodstva in notranjerevizijsko dejavnostjo. V drugem delu magistrske naloge smo preverili mnenje anketiranih notranjih revizorjev ter forenzičnih računovodij. Sestavili smo kratek anketni vprašalnik ter ga razposlali notranjih revizorjem, njihove elektronske naslove smo pridobili iz spletnih strani Slovenskega inštituta za revizijo. Anketiranci iz področja dejavnosti forenzičnega računovodstva so predvsem zaposlenci na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer v okviru Policije deluje oddelek Sektor za gospodarsko kriminaliteto, ki se ukvarja s preiskovanjem težjih oblik gospodarskega kriminala, s korupcijo, s poslovnim in javnim sektorjem ter s finančno kriminaliteto in pranjem denarja. Podatki pridobljeni s pomočjo ankete so nam služili za preverjanje štirih hipotez, ki smo si jih zastavili na začetku magistrske naloge. Postavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo podatkov o frekvenčni porazdelitvi odgovorov ter s pomočjo t-testa. Analizi sta bili opravljeni v programu Excel, ki z dodatkom Data Analysis omogoča analiziranje statističnih podatkov ter v SPSS-u. V magistrski nalogi smo si zadali štiri hipoteze. H1: Dejavnost forenzičnega računovodstva in notranjerevizijska dejavnost sta dve različni dejavnosti. Hipotezo H1 smo preverili s frekvenčno porazdelitvijo in t-testom ključnih delovnih ciljev ter s t-testom pogostosti opravljanja preiskav in koristi delovanja dejavnosti. Hipotezo H1 nismo potrdili, saj se v praksi še ne kažejo jasne opredelitve ključnih ciljev in koristi ene in druge dejavnosti. H2: Vzpostavljen in delujoč sistem notranjih kontrol za preprečevanje in odkrivanje prevar je ključni element identifikacije gospodarskega kaznivega dejanja. Hipotezo H2 smo testirali s frekvenčno porazdelitvijo ter jo tudi potrdili. H3: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na uspešnost poslovanja podjetij. Hipotezo H3 smo testirali s t-testom ter jo tudi sprejeli, saj je aritmetična sredina vseh odgovorov anketiranih oseb jasno pokazala pozitivne sinergijske učinke delovanja na uspešnost poslovanja podjetja. H4: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na učinkovito obravnavo gospodarskih kaznivih dejanj. Hipotezo H4 smo testirali s t-testom, dobljene rezultate pa so potrdili tudi izračuni aritmetičnih sredin odgovorov anketiranih oseb. Izbrana tema je sicer odziv na aktualno dogajanje, saj dejavnost forenzičnega računovodstva v Sloveniji dobiva vedno večji pomen. Znanje forenzi
Ključne besede: Forenzično računovodstvo, notranja revizija, prevara, korupcija, gospodarski kriminal, notranji revizor, forenzični računovodja, obvladovanje tveganj, ocena tveganj, sistem notranjih kontrol, tveganje, notranji nadzor, notranje kontrole, preprečevanje prevar, odkrivanje prevar, kaznivo dejanje, etičnost, morala, dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva, notranjerevizijska dejavnost.
Objavljeno: 10.03.2014; Ogledov: 1637; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

7.
Presoja notranjih kontrol pri obračunu davka na dodano vrednost na primeru "Podjetja x"
Borut Majcen, 2016, diplomsko delo

Opis: Poslovanje podjetja si je ob odsotnosti notranjih kontrol nemogoče predstavljati. Podjetja so podvržena raznim tveganjem, še posebej v današnjih razmerah globalnega poslovanja, ko se podjetja soočajo z vedno novimi izzivi, kar prinaša tudi nova tveganja. Najučinkovitejši ukrep za obvladovanje tveganj predstavlja vzpostavitev sistema notranjih kontrol. Obvladovanje tveganj pa ne poteka samo na ravni podjetja kot celote, ampak je prisotno na vseh področjih delovanja podjetja, torej tudi na področju davščin. Davek na dodano vrednost velja za precej tvegano davčno vrsto, kar je posledica sistema davka na dodano vrednost in kompleksne zakonodaje tega posrednega davka. Za sestavitev pravilnega obračuna DDV in pravočasnega poročanja davčnemu organu je potrebna vzpostavitev sistema notranjih kontrol, ki bo to omogočal. Vzpostavitev le teh je kompleksna, saj notranje kontrole, povezane z obračunom DDV, posegajo v več poslovnih aktivnosti podjetja. V diplomski nalogi so prikazane notranje kontrole pri obračunu DDV na primeru »Podjetja X«, ki ima le te dobro zasnovane, vzdrževane in delujoče. »Podjetje x« je davčni zavezanec, ki transparentno sodeluje z davčnim organom in tako upošteva tudi priporočila davčnega organa glede notranjih kontrol na obravnavanem področju. Pomembno vlogo v proučevanem podjetju predstavlja služba za davke in davčni nadzor, kjer so zaposleni strokovno usposobljeni in svojo strokovnost tudi nenehno izpopolnjujejo na izobraževanjih ter tako pripomorejo k dobro delujočemu sistemu notranjih kontrol, povezanih z obračunom DDV-ja.
Ključne besede: tveganje, davek na dodano vrednost, sistem notranjih kontrol
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 424; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

8.
PRAVNI VIRI ZA VZPOSTAVITEV IN DELOVANJE FUNKCIJE SKLADNOSTI IN ETIČNOSTI POSLOVANJA V GOSPODARSKI DRUŽBI
Urška Zupančič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Naloga se nanaša na eno izmed temeljnih vprašanj pri vzpostavitvi in delovanju funkcije skladnosti in etičnosti poslovanja, kot novi funkciji upravljanja oziroma funkciji sistema notranjih kontrol v gospodarski družbi, in sicer opredelitvi ustreznih virov, ki so podlaga za njeno vzpostavitev in delovanje. Z zadnjimi spremembami zakonodaje s področja zavarovalništva, bančništva in trga vrednostnih papirjev so bile v slovenski pravni red prenesene določbe zakonodaje EU, ki družbam iz omenjenih panog nalagajo dolžnost vzpostavitve funkcije skladnosti poslovanja oziroma organiziranje službe za skladnost in etičnost poslovanja. Iz analize zadevne zakonodaje izhaja, da le ta ne opredeljujejo vseh elementov, ki naj bi skladno z domačimi in tujimi avtonomnimi viri, dobro prakso ter teorijo predstavljali ključne elemente sistema skladnosti in etičnosti poslovanja. Zakonodajalec za gospodarske družbe iz drugih panog izrecno ne zahteva vzpostavitve funkcije skladnosti in etičnosti poslovanja, je pa na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, posredno v okviru zahteve, da družba izvaja ukrepe upravljanja s tveganji, možno posredno izpeljati dolžnost vzpostavitev funkcije skladnosti poslovanja. Zagotavljanje oziroma nadzor nad zakonitostjo poslovanja v ožjem smislu skladnosti poslovanja, pa je naloga članov organov vodenja oziroma nadzora, ki izhaja iz splošne dolžnosti delovanja organov s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Pri konkretni opredelitvi katere vire mora posamezna družba uporabiti kot pravni okvir za vzpostavitev in delovanje funkcije skladnosti in etičnosti poslovanja, se skladno s teorijo uporabi različne dejavnike kot so velikost družbe, panogo v kateri deluje družba, pravnoorganizacijska oblika, stopnjo internacionalizacije ter pomembnejša tveganja, ki jim je izpostavljena. Enoznačnega odgovora za vse družbe namreč ni, saj ne obstojijo univerzalni pravni viri, z upoštevanjem katerih bi bile izpolnjene dolžnosti družbe oziroma članov organov vodenja in nadzora, glede vzpostavitev in delovanja učinkovitega sistema skladnosti poslovanja. Regulatorni okvir in vire za funkcijo skladnosti in etičnosti poslovanja se lahko razvrsti v dve kategorij, in sicer na zakonske obveze, kršitev katerih se sankcionira s strani sodnih in nadzornih organov ter prostovoljne zaveze, ki povečujejo ugled družbe ter znižujejo tveganje za neskladnost. Najbolj splošni so različni nacionalni in mednarodni standardi s področja skladnosti in etičnosti poslovanja, kot je to mednarodni standard ISO Compliance management systems – Guidelines (19600:2014) ter avtonomni viri kot so Slovenske smernice korporativne integritete. Sklepno je opredeljenih sedem glavnih elementov učinkovitega sistema skladnosti poslovanja, ki po mnenju avtorice, ne glede na sektor gospodarske družbe štejejo za temeljne. Opredeljeni so s pomočjo obravnavnih zakonskih virov s finančnega področja, mednarodnih standardov s področja skladnosti in etičnosti poslovanja, slovenskih in tujih avtonomnih virov s področja skladnosti in etičnosti poslovanja ter korporativnega upravljanja. V povezavi z viri je obravnavno še vprašanje pomena učinkovitega sistema skladnosti in etičnosti poslovanja z vidika odškodninske in kazenske odgovornosti gospodarske družbe oziroma članov organov vodenja in nadzora, v zvezi s čimer je izrecno izpostavljen standard potrebne skrbnosti članov organov vodenja in nadzora glede dolžnosti, ki jih le ti imajo v povezavi z vzpostavitvijo in delovanjem funkcije skladnosti poslovanja in tako lahko predstavlja tudi razlog za razbremenitev njihove odgovornosti. V povezavi z razbremenitvijo odškodninske odgovornosti članov organov vodenja oziroma nadzora je analizirana tudi možnost uporabe pravila podjetniške presoje, in sicer presoja odločitve organa vodenja oziroma nadzora glede načina vzpostavitvi funkcije oziroma sistema skladnosti in obsega njenih nalog.
Ključne besede: skladnost in etičnost poslovanja, pravni viri, sistem notranjih kontrol, trden in zanesljiv sistem upravljanja, kodeks ravnanja, etični kodeks
Objavljeno: 16.02.2017; Ogledov: 823; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici