Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Naravne in antropogene nesreče in krize zaradi pogosto velikega števila nedolžnih žrtev zahtevajo posebno obliko odzivanja nanje z obsežno humanitarno dejavnostjo in pomočjo. Gre za dostavljanje nujne pomoči prebivalcem na prizadetih območjih, s čimer se rešuje njihova življenja, zdravje in dostojanstvo, ščiti pravice in jim zagotavlja čim bolj primerno okolje za življenje. Mednarodne težnje po miru in varnosti so pripeljale do skupnega interesa držav za zagotavljanje in ohranjanje pogojev za mirno sobivanje in varovanje človekovih pravic in svoboščin. V ta namen se še danes povezujejo in usklajujejo organizacije, ki mednarodno zagotavljajo humanitarno pomoč na območjih, kjer je ta potrebna. Zaradi kompleksnosti, velikega obsega žrtev in navadno tudi obstoja določene stopnje nevarnosti na teh območjih, je nujna medsebojna koordinacija humanitarne dejavnosti, ki poteka v okviru mednarodnega humanitarnega sistema. Različne organizacije se povezujejo in usklajujejo svoje delovanje, da se lahko čim bolj učinkovito in hitro odzivajo na potrebe ogroženega prebivalstva. Med temi imajo najpomembnejšo vlogo Evropska unija, Organizacija združenih narodov ter nekatere nevladne organizacije, kot so Rdeči križ, Humanitarna organizacija »Save the children«, Mednarodna humanitarna organizacija za boj proti lakoti »Action against hunger«, Humanitarna organizacija CARE, Zdravniki brez meja in druge. Te organizacije so pomembno prispevale k reševanju humanitarnih problemov tudi pri treh večjih krizah današnjega časa; v Siriji, Ukrajini in Jemnu.
Ključne besede: diplomske naloge, humanitarna pomoč, humanitarna kriza, mednarodna pomoč, Ukrajina, Sirija, Jemen
Objavljeno v DKUM: 13.11.2018; Ogledov: 1341; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Na Bližnjem vzhodu je bilo obdobje med leti 1967 in 1979 eno najturbulentnejših. Meje Izraela in njegovih sosed so se hitro spreminjale zaradi treh vojn: »šestdnevne«, iz katere je Izrael izšel kot zmagovalec; »vojne izčrpavanja«; »jomkipurske vojne«, kjer je Izrael utrpel znatne izgube, a se je rešil najhujšega. Začele so se teroristične akcije, ki so vplivale na ves svet. Najodmevnejši sta bili masaker na OI v Münchnu in osvoboditev talcev v Ugandi. Pod vplivom ameriškega predsednika Jimmyja Carterja je v Camp Davidu nastal sporazum med Izraelom in Egiptom. Izrael je dosegal vojaško premoč zaradi dobre strategije, smiselno izboljšanega orožja, izurjene vojske in pametne izrabe podnebja. Arabske države so dosegale vojne uspehe s hitrim urjenjem vojske in z inovacijami. Mednarodni terorizem je treba jemati resno. Sporazum v Camp Davidu je utrl pot poznejšemu izraelskemu sporazumu s Palestinci.
Ključne besede: Bližnji vzhod, Izrael, Egipt, Sirija, vojne, zračni napadi, izgube, terorizem, operacije, Camp David
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1790; Prenosov: 233
Celotno besedilo (1,87 MB)

Opis: V pričujočem diplomskem delu je obravnavano vprašanje legalnosti ter legitimnosti vojaškega ali drugačnega posredovanja v konfliktu, ki se je pričel leta 2011 v Sirski arabski republiki (v nadaljevanju Sirija). V skoraj štirih letih trajanja te morije se je namreč večkrat pojavilo vprašanje, če je kakršno koli posredovanje drugih držav sploh na voljo; ali bi bilo takšno posredovanje zakonito po veljavnem mednarodnem pravu ter če ne, ali bi do njega vseeno moralo priti. Možnosti za takšno posredovanje so sicer zmeraj bile na razpolago v obliki avtorizacije Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju Varnostni svet), vendar od pričetka konflikta pa do danes Varnostni svet ni uspel sprejeti zavezujoče resolucije o takšnem ukrepu, saj Rusija in Kitajska vztrajno uporabljata svojo pravico do veta. Avtorizacija Varnostnega sveta pa predstavlja le eno izmed dveh izjem členu 2(4) Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju Ustanovna listina), ki predpisuje prepoved grožnje ali uporabe sile in je mnogokrat predmet različne interpretacije. Druga izjema temu členu je "neodtujljiva" pravica do samoobrambe suverenih držav, ki je zapisana v 51. členu Ustanovne listine in tudi brez tega izrecnega zapisa obstaja v mednarodnem običajnem pravu. V okviru VII. poglavja Ustanovne listine so različne države tako že iskale povode za posredovanje na osnovi samoobrambe, vendar nobeni ni uspelo dokazati, da je pogojem za ukrepanje iz takšnih razlogov zadoščeno. Zaradi prej omenjene različne razlage člena 2(4) so nekatere države, recimo Združene države Amerike (v nadaljevanju Združene države), poskušale kot legalno predstaviti tudi oboroževanje opozicijskih skupin, kar nima prave podpore v očeh mednarodne skupnosti; ali pa so preprosto želele "kaznovati" Sirijo z arhaičnim institutom oboroženih povračilnih ukrepov, ker je ta uporabila kemično orožje na svojem civilnem prebivalstvu. Mnogi ministri, svetovalci, pravni strokovnjaki ali celo laiki pa so bili mnenja, da je v primeru takšne paralize Varnostnega sveta najbolje popolnoma zaobiti njegovo avtorizacijo, da bi se lahko rešilo človeška življenja. Tako so se pojavile zahteve – tudi širše javnosti – po humanitarni intervenciji ali podobni obliki posredovanja na humanitarnem temelju. Ponovno so tudi tukaj mnenja zelo deljena in ne obstaja enostavna ali nesporna rešitev. Še vedno se v očeh mednarodne javnosti in v okviru mednarodnega prava namreč šteje, da je posredovanje brez avtorizacije Varnostnega sveta nedopustno. To velja ne glede na primer Kosova, ki se v tej situaciji le stežka uporabi kot precedens, čeprav se tudi v primeru Sirije rado omenja koncept "nelegalnega, vendar legitimnega", ki je bil leta 1999 uporabljen kot pojasnilo za bombardiranje ciljev v Srbiji. Na tej točki ni povsem jasno, zakaj določene države niso poskušale doseči odobritve posredovanja pri drugih mednarodnih organih, kot recimo Generalni skupščini, in so se zanašale zgolj na morebitne resolucije Varnostnega sveta, ki pa nikoli niso bile sprejete. Če bi namreč Varnostni svet predložil zadevo Generalni skupščini, veto pravice tam ne bi bilo mogoče uporabiti in morda bi se pojavila možnost za izhod iz mrtve točke. V vsakem primeru se po podrobni analizi zdi, da v trenutnem pozitivnem mednarodnem pravu niti ob zelo razširjeni interpretaciji člena 2(4) ne obstaja izrecna pravica do posredovanja v Siriji brez avtorizacije Varnostnega sveta ali obstoja okoliščin samoobrambe. V mednarodnem običajnem pravu pa velja, da so nekateri instituti preprosto premalo razviti ali nimajo dovolj osnove v praksi držav, da bi bili zares uporabni. Kolikor humanitarna situacija v Siriji sicer zahteva odziv mednarodne skupnosti, trenuten razvoj prava na tem področju ne ponuja jasne rešitve zunaj okvirjev, ki jih zastavlja besedilo Ustanovne listine.
Ključne besede: Sirija, Kosovo, Libija, humanitarna intervencija, odgovornost zaščititi (responsibility to protect – R2P), kemično orožje, Varnostni svet OZN, člen 2(4) Ustanovne listine OZN, 51. člen Ustanovne listine OZN, Uniting for Peace resolucija
Objavljeno v DKUM: 01.06.2015; Ogledov: 2207; Prenosov: 196
Celotno besedilo (917,72 KB)

Opis: Kemično orožje se v spopadih uporablja vse od prve svetovne vojne dalje, zadnji primer uporabe kemičnega orožja v oboroženem konfliktu pa se je zgodil v sirski državljanski vojni. V diplomskem delu smo razložili pojem kemičnega orožja, spoznali smo vrste kemičnega orožja ter se seznanili s kliničnimi znaki zastrupitve s kemičnim orožjem. Spoznali smo tudi zaščitne ukrepe v primeru kemičnega napada ter načine dekontaminacije po izpostavljenosti. Ogledali smo si tudi potek sirske državljanske vojne od njenih začetkov, ter se podrobneje posvetili napadu s kemičnim orožjem v predmestju Damaska. Predstavili smo tudi udeležene oborožene sile v konfliktu. Ker nas je zanimalo tudi, kako je na morebiten napad s kemičnim orožjem pripravljena Republika Slovenija, smo si ogledali in predstavili Državni načrt zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi, s čimer smo ugotovili, da je Republika Slovenija na morebitne teroristične napade s kemičnim orožjem dobro pripravljena. V raziskovalnem delu smo posredovali anketo študentom Fakultete za varnostne vede, saj nas je zanimalo, kako ogrožene se počutijo pred morebitnim terorističnim napadom s kemičnim orožjem, ter ali poznajo posledice uporabe kemičnega orožja in zaščito pred njim. Z raziskavo smo ugotovili, da se študentje ne počutijo ogrožene zaradi morebitnih terorističnih napadov s kemičnim orožjem, ter da ne poznajo zaščite pred njegovimi učinki, poznajo pa posledice uporabe kemičnega orožja.
Ključne besede: kemično orožje, terorizem, državljanska vojna, Sirija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.10.2014; Ogledov: 1812; Prenosov: 283
Celotno besedilo (601,23 KB)