| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
KLJUČNE BITKE V AMERIŠKI DRŽAVLJANSKI VOJNI
Kristjan Klavžer, 2012, diplomsko delo

Opis: Ameriška državljanska vojna je bila daleč najbolj krvava vojna med koncem napoleonskih vojn in začetkom prve svetovne vojne. V tej vojni so Združene države Amerike imele največ izgub v zgodovini. V vojni je izgubilo življenje več ameriških vojakov kot v vseh ostalih v 20. stoletju od prve svetovne vojne do vietnamske vojne skupaj. Vojna je predstavljala vojaški konflikt v letih od 1861 do 1865 med severnimi državami (Unija) in med južnimi državami, ki so se odcepile od Unije in 4. 2. 1861 ustvarile Konfederativne države Amerike (Konfederacijo). Na jugu je vojna znana kot vojna med državami in tudi kot vojna upora (kot so jo uradno poimenovali v Uniji), vojna odcepitve in vojna južne neodvisnosti. Ime državljanska vojna je najbolj priznano, čeprav je velikokrat kritizirano kot nenatančno. Ime državljanska vojna je zavajajoč, ker to ni bil razredni boj, ampak sekcijski, ki je imel korenine v političnih, ekonomskih, socialnih in psiholoških elementih, ki so tako zapleteni, da se zgodovinarji še danes ne strinjajo o osnovnih vzrokih vojne. V vojni je prišlo do več kot 10 000 vojaških spopadov različnih velikosti. V največjih in najpomembnejših bitkah, ki jih po pregledu ustrezne literature in elektronskih virov obravnavamo v diplomskem delu, so se na začetku oficirji in vojaki Konfederacije izkazali za sposobnejše in bolj srčne, vendar je na koncu prevladala ekonomska in številčna premoč Unije, ki je z zmago osvobodila tudi sužnje, katerih problem je bil eden izmed glavnih vzrokov vojne. Seveda gredo zasluge za zmago tudi generalom in vojakom Unije, vendar njihova dejanja niso bila odločilna, saj so bili konfederalisti prav tako sposobni. Zadevo najbolje opiše ocena vojne enega izmed Virginijcev, ki pravi: »Nikoli nas niso premagali, gospod, razen če jih je bilo štirikrat več. Če bi imeli kakršnekoli pravične možnosti, ali pa manjšo razliko v številu, bi morali zmagati in vzpostaviti našo neodvisnost.«
Ključne besede: Ključne besede: Združene države Amerike, ameriška državljanska vojna, Unija, Konfederacija, sever, jug, bitka.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 4189; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (5,66 MB)

3.
4.
Vloga in dejavnosti slovenske milice med osamosvojitvenimi procesi Republike Slovenije in akcijo "Sever"
Tomaž Čas, 2010, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati vlogo in dejavnosti slovenske milice med akcijo »Sever« v letu 1989 in drugimi osamosvojitvenimi procesi, ki so se začeli že veliko prej in so pozneje prispevali k osamosvojitvi Republike Slovenije, vključno z osamosvojitveno vojno in odhodom zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Posebna pozornost je namenjena akciji »Sever«, v okviru katere so organi za notranje zadeve in milica z ustreznimi načrti in dejavnostmi zagotovili vse potrebno za preprečitev napovedanega »mitinga resnice« v Ljubljani. Metodologija: V skladu z namenom prispevka so bile uporabljene ključne kvalitativne metode, deskriptivna metoda, predvsem pa analiza primarnih in sekundarnih pisnih virov ter dokumentov, povezanih z akcijo »Sever« in drugimi osamosvojitvenimi procesi. Analiza je obsegala tudi delni vpogled v takratno organiziranost organov za notranje zadeve in slovenske milice ter njeno oceno. Ugotovitve: Akcija »Sever« ni bila niti začetek niti konec osamosvojitvenih procesov, saj so se določeni procesi in dogodki nenehno stopnjevali in zaostrovali, kar je povzročilo nove in nove akcije, vse do osamosvojitvene vojne, v kateri sta slovenska milica in slovenska teritorialna obramba opravili zgodovinsko nalogo. Akcija »Sever« ni bila klasična akcija, temveč je bila pomemben del osamosvojitvenih procesov. Pomenila je veliko več kot le preprečitev »mitinga resnice« saj so ob tem v milici in drugih operativnih službah organov za notranje zadeve vse leto potekala različna usklajevanja kakor tudi priprave na mobilizacijo aktivnega in rezervnega sestava milice ter tehničnih sredstev. Pri vseh teh nalogah je sodelovalo 6472 miličnikov, rezervnih miličnikov in drugih delavcev organov za notranje zadeve. Kot kažejo ugotovitve, je beseda »sever« v osemdesetih letih kazala na odpor slovenske milice do nekaterih rešitev, ki sta jih ponujala »jug« oziroma Zvezni sekretariat za notranje zadeve in Jugoslovanska ljudska armada. In prav zaradi tega »sever« nikakor ni le sinonim za delovanje slovenske milice v času »preprečitve mitinga resnice« v Sloveniji, temveč je sinonim za delovanje slovenske milice v vseh procesih, ki so prispevali k osamosvojitvi Slovenije, vključno z osamosvojitveno vojno in odhodom zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Omejitve raziskave: Ugotovitve analize se nanašajo izključno na organe za notranje zadeve in slovensko milico med osamosvojitvenimi procesi pred akcijo »Sever« in na akcijo »Sever« v letu 1989. Uporabnost analize je zelo pomembna tudi za razumevanje vloge milice med akcijo »Sever« in drugimi osamosvojitvenimi procesi, zaradi česar je milica osamosvojitveno vojno dočakala pripravljena tako v strokovnem kot psihofizičnem pogledu. Praktična uporabnost: Ugotovitve analize so uporabne kot prispevek k dokumentiranju pomembne vloge slovenske milice in organov za notranje zadeve med osamosvojitvenimi procesi in akcijo »Sever«. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek prinaša prvo analizo in predstavitev vloge organov za notranje zadeve in slovenske milice med osamosvojitvenimi procesi pred akcijo »Sever«.
Ključne besede: Jugoslavija, Slovenija, osamosvojitev, mitingi, milica, policija, akcija "Sever"
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1316; Prenosov: 97
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Načrtovanje in vodenje akcije "Sever"
Drago Kupnik, Tomaž Čas, 2010, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti Operativni štab Republiškega sekretariata za notranje zadeve za vodenje akcije »Sever« (v nadaljevanju operativni štab), njegove naloge in ukrepe ter organiziranost in naloge takratne Uprave milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve (v nadaljevanju UM RSNZ), posredno pa tudi naloge in ukrepe uprav za notranje zadeve (v nadaljevanju UNZ) in inšpektoratov milice ter drugih enot milice. Poseben poudarek je na vlogi in mestu operativnega štaba. Metodologija: V skladu z namenom prispevka je bila uporabljena analiza vsebine primarnih in sekundarnih pisnih virov ter dokumentov, povezanih z akcijo »Sever« in drugimi osamosvojitvenimi procesi. Analiza je obsegala tudi temeljit vpogled in oceno organiziranosti operativnega štaba. Ugotovitve: Ugotovitve kažejo, da je bila akcija »Sever« dobro načrtovana in organizirana in da so aktivnosti za preprečitev »mitinga resnice« potekale vse leto 1989, sama akcija pa je bila vzpostavljena konec novembra s posebnimi ukrepi in mobilizacijo aktivne in rezervne sestave milice. Operativni štab jo je dobro vodil, neposredno pa so jo uspešno izvajale vse enote milice, Posebna enota milice in druge organizacijske enote RSNZ. Omejitve/uporabnost raziskave: Ugotovitve analize se nanašajo izključno na operativni štab. Uporabnost analize je zelo pomembna za razumevanje njegove vloge med akcijo »Sever« in vodenja ter usmerjanja vseh enot milice med akcijo. Praktična uporabnost: Ugotovitve analize bodo uporabne kot prispevek k dokumentiranju pomembne vloge operativnega štaba, slovenske milice in organov za notranje zadeve (v nadaljevanju ONZ) v akciji »Sever« ter drugih osamosvojitvenih procesih Republike Slovenije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Načrtovanje in vodenje akcije »Sever« sta s tem prispevkom prvič predstavljena in analizirana.
Ključne besede: Jugoslavija, Slovenija, mitingi, milica, policija, akcija "Sever", načrtovanje, vodenje
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1411; Prenosov: 87
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Vloga in dejavnosti Uprave za notranje zadeve Krško v akciji "Sever"
Miha Molan, 2010, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati vlogo in dejavnosti Uprave za notranje zadeve Krško v času akcije »Sever« v letu 1989, v kateri je imela ta uprava eno od ključnih vlog pri preprečitvi prihoda udeležencev mitinga v Ljubljano. Metodologija: V skladu z namenom prispevka so bile uporabljene ključne kvalitativne metode in predvsem analiza vsebin primarnih in sekundarnih pisnih virov ter dokumentov, povezanih z akcijo »Sever«. Analiza je obsegala tudi temeljit vpogled in oceno dejavnosti takratne milice v Posavju. Ugotovitve: Ugotovitve kažejo, da je bila akcija »Sever« izjemnega pomena za pridobitev višje stopnje samozavesti in medsebojnega zaupanja vseh pripadnikov organov za notranje zadeve, ki so v akciji sodelovali. V organizacijskem smislu je bila ta akcija generalka za delovanje v osamosvojitveni vojni oziroma v vseh poznejših dogodkih, povezanih z osamosvojitvijo Slovenije. Akcija »Sever« je bila nesporno ena od pomembnih sestavin osamosvojitvenih procesov. Milica je pri načrtovanju in izvajanju nalog na območju Posavja pridobila bogate izkušnje za racionalno uporabo razpoložljivih sil in sredstev, izkušnje pri sklicu in večjih premikih njenih pripadnikov na večjih razdaljah ter pri nastanitvi in oskrbi enot z materialnotehničnimi sredstvi in prehrano, ne nazadnje pa so različne službe znotraj Uprave za notranje zadeve Krško pridobile bogate izkušnje v medsebojnem koordiniranju in usklajenem delovanju. Ugotovljena je bila velika stopnja odgovornosti, strokovnosti in pripravljenosti za izvedbo naloženih nalog vseh sodelujočih, vključno s 100-odstotnim odzivom v mobilizaciji. Pomembno je bilo spoznanje, da je celotno prebivalstvo milico kar najbolj podpiralo in ji pomagalo pri izvajanju varnostnih nalog. Omejitve/uporabnost raziskave: Ugotovitve analize se nanašajo izključno na milico in druge notranje organizacijske enote UNZ Krško in organov za notranje zadeve nasploh v času akcije »Sever« v letu 1989. Uporabnost analize je zelo pomembna tudi za razumevanje vloge milice in drugih organizacijskih enot UNZ Krško v času akcije »Sever« in pri drugih osamosvojitvenih procesih. Praktična uporabnost: Ugotovitve analize bodo uporabne kot prispevek k dokumentiranju pomembne vloge miličnikov in drugih delavcev UNZ Krško v osamosvojitvenih procesih in akciji »Sever«. Izvirnost/pomembnost prispevka: Vloga UNZ Krško oziroma milice v Posavju v akciji »Sever« je s tem prispevkom prvič analizirana in predstavljena.
Ključne besede: Slovenija, UNZ Krško, mitingi, milica, policija, akcija "Sever"
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 937; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Ne "mitingu resnice"
Borut Likar, 2010, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti organiziranost Uprave za notranje zadeve Novo mesto med akcijo »Sever« ter njene naloge in ukrepe, predvsem naloge takratnega inšpektorata milice v Upravi za notranje zadeve Novo mesto, posredno pa tudi naloge in ukrepe postaj in oddelkov milice ter enot posebne enote milice. Posebej sta izpostavljena vloga in mesto operativnega štaba UNZ Novo mesto pri izvajanju in načrtovanju svojih nalog in ukrepov med akcijo »Sever«. Metodologija: V skladu z namenom prispevka je bila opravljena analiza primarnih in sekundarnih pisnih virov ter dokumentov, povezanih z akcijo »Sever« in delovanjem takratne UNZ Novo mesto in enot milice. Ugotovitve: Dejavnosti Uprave za notranje zadeve Novo mesto in enot milice, katerih namen je bil preprečiti »miting resnice«, so bile v akciji »Sever« dobro načrtovane in organizirane, potekale pa so ob prvi in drugi napovedi mitinga leta 1989. V akcijo »Sever« so bile na območju novomeške uprave pod uspešnim vodstvom operativnega štaba vključene vse enote milice, enote posebne enote milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve in druge notranje organizacijske enote Uprave za notranje zadeve Novo mesto. Omejitve/uporabnost raziskave: Ugotovitve prispevka se nanašajo izključno na Upravo za notranje zadeve Novo mesto in enote milice v zvezi s preprečitvijo »mitinga resnice« med akcijo »Sever« leta 1989 in bodo pripomogle k razumevanju njihove vloge. Praktična uporabnost: Prispevek bo na podlagi opravljene analize prispeval k dokumentiranju pomembne vloge, ki so jo imele Uprava za notranje zadeve Novo mesto in enote milice v akciji »Sever« in drugih osamosvojitvenih procesih. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je prva predstavitev in analiza načrtovanja in vodenja akcije »Sever« na območju Uprave za notranje zadeve Novo mesto.
Ključne besede: Slovenija, UNZ Novo mesto, mitingi, milica, policija, akcija "Sever"
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1170; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (363,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Varnost in stiki z javnostjo - študija primera poročanja medijev o obeležitvi 20. obletnice akcije Sever : diplomsko delo univerzitetnega študija
Aljaša Sopotnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Akcija Sever je akcija, ki je preprečila miting resnice, katerega je Združenje za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo Božur napovedalo za 1.12.1989 v Ljubljani. V njej je sodelovalo 6.472 pripadnikov organov za notranje zadeve. Načrtovanje in priprave sodelujočih v akciji so privedle do odpovedi mitinga resnice. V primeru, da bi miting resnice potekal, bi lahko prišlo do izgredov, destabilizacije Slovenije in proces osamosvojitve verjetno ne bi potekal tako, kot je. Namen diplomskega dela je bil z analizo vsebine člankov ugotoviti, kako so mediji poročali o 20. obletnici akcije Sever v določenem obdobju. Cilj je bil predstaviti obeležitev 20. obletnice akcije Sever, v okviru katere so potekali različni dogodki. Z uporabo metode analize vsebine strokovnih člankov je bila predstavljena akcija Sever ter njen pomen za nadaljnji proces osamosvajanja Slovenije. Predstavljena so mnenja, pogledi na obeležitev obletnice in poročanje medijev o akciji Sever treh članov organizacijskega odbora za obeležitev 20. obletnice akcije sever, s katerimi so bili opravljeni usmerjeni intervjuji. Z opravljeno raziskavo smo potrdili postavljeno domnevo, da so mediji pozitivno poročali o akciji Sever. V svojih objavah so namenili običajno pozornost obeležitvi 20. obletnice akcije in prireditvam, ki so v ta namen potekale. Po podeljenem odlikovanju trem vodilnim v akciji Sever se je število objav povečalo. Vzrok za to je množično poročanje o odzivu posameznikov, političnih strank in drugih združenj na podeljeno državno odlikovanje Tomažu Ertlu. V teh člankih je bila sama akcija pozitivno predstavljena, njihova vsebina pa je bila negativna, saj so bile v njih kot razlog za nasprotovanje podeljenemu odlikovanju Tomažu Ertlu navedene negativne trditve o delovanju oziroma ravnanju nekdanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve.
Ključne besede: policija, akcija Sever, obletnice, mediji, poročanje, diplomske naloge
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 795; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

9.
KOMPARATIVNI VIDIKI UČINKOVITOSTI POLITIK RAZVOJNE POMOČI V KONTEKSTU ODNOSOV SEVER-JUG NA PRIMERU SKUPINE DRŽAV AFRIKE, KARIBOV IN PACIFIKA
Marko Gregl, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija preučuje specifično usmeritev mednarodne ekonomije, in sicer področje politik razvojne pomoči. Znotraj tega vsebinskega okvirja smo se osredotočili na njeno učinkovitost predvsem zaradi aktualnosti problematike kot številnih s tem povezanih globalnih izzivov. Razvojna pomoč, kot osrednja tematika disertacije, predstavlja temeljni koncept, s katerim države poskušajo razreševati razvojne razlike v svetu. Preučevanje učinkovitosti razvojne pomoči je v okviru ekonomskih znanosti zelo perspektiven koncept, predvsem zaradi dejstva, da je prepad med razvitimi državami globalnega severa in globalnega juga večji kot kadarkoli, dosedanje študije, kot tudi modeli razreševanja pa niso ponudili učinkovitih rešitev za spremembe oz. izboljšanje trenutnega stanja. Vse omenjeno smo preučevali na skupini držav Afrike, Karibov in Pacifika (AKP) iz dveh glavnih razlogov. Prvič, ker je velika večina držav v skupini dolgoletnih prejemnic razvojne pomoči, in drugič, ker omogoča dobro podlago za preučevanje, saj v njo spadajo tako najrevnejše podsaharske države, kot tudi otoške države, ki so v zadnjih letih doživele hiter gospodarski napredek. Struktura disertacije temelji tako na teoretičnem kot tudi aplikativnem delu. V prvem delu, tako predstavimo temeljne teoretične pojme iz razvojne ekonomije odnosov sever-jug, zgodovino sodelovanja držav AKP-ja z različnimi mednarodnimi akterji in teoretične opredelitve razvojne pomoči in njene učinkovitosti. Drugi del je namenjen aplikativni raziskavi učinkovitosti politik razvojne pomoči. Države skupine AKP smo tako razdelili v dve skupini. V skupino A, kjer so tiste, ki so prejele več razvojne pomoči, in skupino B, kjer so tiste, ki so prejele manj. Predpostavljali smo, da so države, ki so prejele več razvojne pomoči, naredile večji razvojni napredek. Njihov napredek smo preučevali na petih ekonomskih in socialnih razvojnih indikatorjih: BDP na prebivalca, obseg izvoza blaga in storitev, smrtnosti otrok do petega leta starosti, rast pričakovane življenjske dobe in število migracij. Na podlagi pridobljenih rezultatov za posamezno področje smo nato generalno sklepali ali so politike razvojne pomoči dosegle svoj namen, torej ali so bile učinkovite. Iz vsebinskega vidika je disertacija izvirni doprinos k ekonomski znanosti pri preučevanju problematike sedanjega sistema podeljevanja razvojne pomoči in posledično njene učinkovitosti, raziskovanja razvojne problematike v državah skupine AKP ter predlogom razreševanja sodobnih izzivov mednarodnega razvoja. Prav tako zapolnjuje vrzel pri preučevanju koncepta mednarodnega razvoja s kvalitativnimi metodami raziskovanja, saj so obstoječe raziskave izrazito kvantificirane. Ker je disertacija napisana v slovenskem jeziku je tudi prispevek k maloštevilni literaturi na tem področju in k nadaljnjem raziskovanju mednarodne razvojne problematike in s tem povezanih globalnih izzivov.
Ključne besede: učinkovitost razvojne pomoči, mednarodni razvoj, države Afrike, Karibov in Pacifika, odnosi sever-jug in mednarodna ekonomija.
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 686; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

10.
KULTURNOZGODOVINSKA PODOBA RIBNICE NA POHORJU IN JOSIPDOLA
Tina Fric, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kulturnozgodovinska podoba Ribnice na Pohorju in Josipdola obravnava del zgodovine omenjenih krajev. Poleg šolstva in kulturnih dejavnosti so predstavljene še gospodarske dejavnosti, predvsem steklarne in kamnolom, ker imajo pomembno vlogo za razvoj krajev in posledično tudi za razvoj šolstva (z večanjem števila otrok takratnih delavcev se je namreč širilo tudi organizirano izobraževanje). Da bi vsaj okvirno zajela vse kulturnozgodovinske dejavnosti, sem vključila še delovanje župnije, ki je imelo v preteklosti velik vpliv na izobraževanje. Prikazana je tudi turistična dejavnost, znane osebnosti, med katerimi sem zajela le nekaj najpomembnejših, ki so krojile oz. še krojijo zgodovino na izobraževalno-kulturnem področju. Opozorjeno je tudi na naravno dediščino ter ustno izročilo, ki razkriva zanimivosti o Ribnici na Pohorju in Josipdolu. Predmet zanimanja je tudi kulturna dejavnost, predvsem delujoča društva, ki imajo pomembno vlogo za razvoj krajev.
Ključne besede: Ribnica na Pohorju, Josipdol, šolstvo, društva, kultura, steklarstvo, kamnolom, muzejske zbirke, Stane Sever, Tone Partljič, škof Držečnik.
Objavljeno: 28.07.2016; Ogledov: 487; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (4,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici