| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
GOVOR MARIBORSKIH MENEDŽERJEV MED POSLOVNIMI SESTANKI
Simona Lobnik Ambrožič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo GOVOR MARIBORSKIH MENEDŽERJEV MED POSLOVNIMI SESTANKI predstavlja komunikacijo s poudarkom na poslovnem komuniciranju in sporočanju menedžerjev. Študija primera je osredotočena na analizo govora mariborskih menedžerjev, ki so na vodilnih položajih nekaterih večjih podjetij s sedežem v Mariboru. Vsi obravnavani menedžerji so na vodilnih položajih že vsaj 5 let, stari so med 35 in 55 let in vsi so Mariborčani. Diplomsko delo obravnava njihovo komunikacijo in sporočanje med poslovnimi sestanki ter razmislek o tem, koliko njihov govor vpliva na uspešnost poslovanja podjetja, v katerem opravljajo eno najpomembnejših vlog. Kot smo predpostavljali že v uvodu diplomskega dela, je komunikacija pri zunanjem oziroma eksternem komuniciranju pomembna, še posebno, kadar navzven komunicirajo vodilni menedžerji v podjetju. Predpostavko smo skozi diplomsko nalogo delno potrdili. Javna podoba podjetja je izjemno pomembna za uspešen razvoj podjetja in lahko potrdimo, da tudi zborna knjižna izreka menedžerjev vpliva na podobo podjetja v javnosti. Vsi analizirani menedžerji/direktorji so namreč na svojem področju delovanja izjemno uspešni, resda v svojem govoru uporabljajo mariborski pogovorni jezik, tudi na poslovnih sestankih, vendar v manjšem obsegu. Skozi analizo smo ugotovili tudi, da spol in starost ne vplivata na pravilno rabo knjižne izreke. Skozi pričujoče delo smo potrdili predpostavko, da je za javno podobo podjetja in javno podobo menedžerjev komunikacija navzven bistvenega pomena, zato smo ob koncu zapisali še nekatera priporočila menedžerjem, da bi lahko govor na poslovnih sestankih še izboljšali.
Ključne besede: Komunikacija, poslovna komunikacija, poslovni sestanki, kultura govora, knjižni pogovorni jezik, mariborski pogovorni jezik.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2016; Ogledov: 1103; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

2.
PRIMERJAVA OSNOVNOŠOLSKEGA IN SREDNJEŠOLSKEGA RAZREDNIŠTVA V KOROŠKI REGIJI
Marija Piko, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali primerjavo med osnovnošolskim in srednješolskim razredništvom, omejili pa smo se na koroško regijo. V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej kratko predstavili vloge razrednika, kakšno znanje razredniki potrebujejo za opravljanje te vloge in kje so ga pridobili. Osnovno smo opredelili razrednikov odnos z različnimi skupinami udeležencev v izobraževanju – z učenci, s starši, z učitelji, s svetovalno službo in z drugimi strokovnimi sodelavci. Na kratko pa smo predstavili tudi oddelek in njegovo vodenje, roditeljske sestanke, govorilne ure in oddelčni učiteljski zbor. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med razredniki treh osnovnih in treh srednjih šol v koroški regiji. Namen empiričnega dela je bil raziskati potrebovano in pridobljeno znanje razrednikov, pomembnost vloge razrednika, opravljanje razrednih ur, sodelovanje s starši in dojemanje sebe kot razrednika. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da si največ razrednikov potrebno znanje pridobi prva leta razredništva, preko lastnih izkušenj. Potrebovali pa bi dodatno znanje s področja odkrivanja in reševanja težav mladostnikov. Učiteljem je vloga razrednika pomembna in prijetna, pri njenem opravljanju pa se počutijo dobro. Razredne ure v večini opravljajo enkrat na teden, z dodatno uro izven urnika. S starši pa najpogosteje sodelujejo preko govorilnih ur in roditeljskih sestankov. Razredniki sebe dojemajo pozitivno in najpogosteje skušajo doseči, da se vsi učenci v razredu počutijo sprejete. Slednji podatek je pomemben, saj je razrednik tisti vodja oddelka, ki naj bi poskrbel za razredno kolektivnost.
Ključne besede: Razrednik, znanje razrednika, oddelek, roditeljski sestanki, govorilne ure, oddelčni učiteljski zbor.
Objavljeno v DKUM: 07.04.2014; Ogledov: 1437; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

3.
PROBLEMI PRI KOMUNICIRANJU MED ZAPOSLENIMI V PODJETJU PINTARŠPED D.O.O.
Tina Jeklin, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo problem komunikacije med vodjo in zaposlenimi v podjetju Pintaršped d.o.o. Najprej je predstavljen pojem komunikacija in opis komunikacijskega modela. V nadaljevanju smo našteli in opisali vrste komuniciranja in poslovno komuniciranje. V zaključku teoretičnega dela smo predstavili pojma sestanek in redni letni razgovor, ter njune značilnosti. V raziskovalnem delu smo z anketo opravili raziskavo med zaposlenimi in intervju z vodjo podjetja Pintaršped d.o.o. Z raziskavo smo ugotovili, da komunikacija med vodjo in zaposlenimi ni najboljša. Zaposleni si želijo sestankov ter rednih letnih razgovorov, kjer bodo lahko izrazili svoja mnenja in želje. Vodja pa meni, da zaradi narave dela tega ne potrebujejo, oz. bi to težko organizirali. Meni, da nastale probleme uspešno sproti rešujejo. Vodji in zaposlenim smo predlagali, da se o svojih pogledih na reševanje komunikacije med seboj odkrito pogovorijo, ter skupaj najdejo rešitev, ki bo za vse najprimernejša.
Ključne besede: Komunikacija, Redni letni razgovori, Sestanki
Objavljeno v DKUM: 22.10.2013; Ogledov: 2182; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (813,47 KB)

4.
VPLIV INDIJSKE KULTURE NA PROCES POGAJANJ
Daša Prevolšek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo proučevali kako indijska kultura vpliva na proces pogajanj. Predstavili smo pojem kulture in njene sestavine ter glavne značilnosti. Prav tako pa smo definirali tudi pogajanja in podrobneje opisali sam pogajalski proces, pristope k pogajanju, strategije ter taktike pogajanj. Spoznali smo, da mora biti vsak poslovnež, ki se pogaja s tujimi poslovneži oziroma s pripadniki drugih kultur, zelo dobro seznanjen s kulturnimi razlikami. Dobro mora poznati poslovni bonton in običaje tuje kulture, saj le tako lahko uspešno posluje. Za uspešen sporazum pri mednarodnih pogajanjih je upoštevanje kulturnih razlik torej bistvenega pomena. V indijskem poslovnem svetu managerji in ostali poslovneži velik pomen pripisujejo nenapisanim pravilom. Spoštovanje do kulture in do drug drugega izražajo predvsem z neverbalnim komuniciranjem – s kretnjami, mimiko obraza, govorico telesa, s pogledom, z dotiki, z izgledom in obleko. V zadnjem delu smo zato predstavili dejanski vpliv indijske kulture na pogajanja in podrobneje opisali poslovne indijske običaje. Prikazali smo kako potekajo poslovna srečanja, poslovne večerje ali kosila ter s kakšnimi darili lahko obdarujemo indijske poslovneže. Spoznali smo, da so Indijci zelo natančni in točni ter, da se držijo obljub in dogovorov. Pogajanja v Indiji so glasna in intenzivna, na odločitve pa pogosto vplivajo odnosi in čustva.
Ključne besede: kultura, pogajanja, pogajalske strategije, Indija, indijska kultura, poslovno komuniciranje, poslovni bonton, poslovni običaji, poslovni sestanki, sestavine kulture, mednarodno poslovanje
Objavljeno v DKUM: 16.10.2013; Ogledov: 2569; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (555,40 KB)

5.
6.
7.
8.
Učinkovita priprava in vodenje sestankov : diplomsko delo
Mirjana Jakše, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: poslovno komuniciranje, poslovni sestanki, vodenje, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.04.2012; Ogledov: 3102; Prenosov: 960
.pdf Celotno besedilo (946,01 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici