| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Inteligentni senzorski modul
1992, diplomsko delo

Ključne besede: senzorji, senzorski modul, mikrokrmilniki, vmesniki
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1189; Prenosov: 0

2.
RAČUNALNIŠKA PODPORA ROBOTSKI SENZORIKI
Urban Vidovič, 2009, diplomsko delo

Opis: V nalogi bomo predstavili računalniško podporo robotski senzoriki ter izdelek imenovan Senzorska oprema sestavljen iz treh komponent: IR Sharpovih senzorjev, električnega vezja ter uporabniškega vmesnika imenovanega Senzorski pas. Pregledali smo, kako se uporablja robotska senzorika in predstavili problem pravilne namestitve senzorjev tako, da so podatki, ki jih robot dobi s pomočjo senzorjev, informativni. Največ poudarka bo namenjenega predstavitvi funkcij in uporabi aplikacije Senzorskega pasu. Predstavili bomo, kako uporaba aplikacije pripomore k pravilni namestitvi senzorike na robota in demonstrirali njeno uporabo s praktičnim testom zaznave senzorjev z gibanjem robota po sobi z ovirami. Na podlagi testa smo ugotovili, da je robotska senzorika ključna za avtonomijo robota.
Ključne besede: robotska senzorika, Senzorska oprema, IR senzorji, električno vezje, Senzorski pas, avtonomija robota
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 1798; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (3,90 MB)

3.
SENZORSKI SISTEM ZA UGOTAVLJANJE ONESNAŽENOSTI ZRAKA
Damjan Hohnec, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje izdelavo senzorskega sistema za ugotavljanje onesnaženja zraka. Z nizkocenovnimi senzorji se merijo koncentracije naslednjih plinov: dušikovega oksida, dušikovega dioksida, žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, kisika in metana. Signali s senzorjev so obdelani z vezji za kondicioniranje signalov. Signali se zajemajo z analogno-digitalnim pretvornikom mikrokrmilnika. Podatki se prikazujejo na LCD-prikazovalniku in se pošiljajo na računalnik. Za zajem podatkov z računalnikom je program implementiran v programskem okolju Labview, ki koncentracije prikazuje na grafih. Opravljena je kalibracija senzorjev z referenčnimi testnimi plini na Elektroinštitutu Milana Vidmarja.
Ključne besede: plinski senzor, elektrokemijski senzor, onesnaženost zraka, merilni sistem, senzorski sistem, dušikov oksid, dušikov dioksid, žveplov dioksid, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, kisik, metan, mikrokrmilnik, Bascom, Labview
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1790; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (5,54 MB)

4.
Senzorski sistemi robota za reševanje
Andrej Novak, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo vsebuje spoznavanje in uporabo algoritmov za izdelavo načrtov zgradb mobilnega robota med vožnjo po ravnem terenu, spoznavanje delovanja in uporabe senzorjev kot so laser, pospeškometer, kompas, ter žiroskop. Prikazani so kinematični modeli obnašanja mehanizma za izravnavanje. Dejansko bo izdelan funkcionalen senzorski sistem, katerega lahko uporabimo na robotu. Sledi primerjava med dvema nosilnima konstrukcijama laserskega merilnika razdalj, kateri sta pod kotoma 45 in 90 stopinj. Pri tem bodo uporabljene tudi ročne veščine gradnje mehanizma za izravnavanje.
Ključne besede: Senzor, senzorski sistem, iskanje ponesrečencev s pomočjo senzorjev, laserski merilnik razdalj
Objavljeno: 30.11.2012; Ogledov: 1465; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

5.
AVTOMATIZACIJA PAKIRANJA DRSNIH VRAT
Štefan Planinšek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena avtomatizacija pakiranja drsnih vrat s pomočjo robota. Robotska celica je sestavljena iz posameznih sklopov: lepilka, robot, naprava za lepljenje nalepk, sistem za vezanje palet, sistem za ovijanje palet. Predstavljeni so posamezni elementi avtomatizacije, kot tudi strojna in programska oprema. Glavni cilj projekta je dvig produktivnosti in kvalitete pakiranja drsnih vrat.
Ključne besede: avtomatizacija, roboti, senzorski elementi, programiranje, produktivnost
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1329; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (3,64 MB)

6.
7.
OCENA POGREŠKA SENZORSKIH VENTILOV V SISTEMU ZA KONTROLO TLAKA V PNEVMATIKAH
Tadej Šprah, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema analizo natančnosti elektronskih senzorskih ventilov v sistemu za kontrolo tlaka v pnevmatikah. Opisani so podroben razvoj, sestava in princip delovanja indirektnega in direktnega sistema za kontrolo tlaka v pnevmatikah, podrobneje sta predstavljena senzor SP30 in diagnostična naprava ATEQ VT56. Opravljena sta bila meritev stotih elektronskih senzorskih ventilov in izračun želenih pogreškov. Predstavljene so smernice za razvoj sistema za kontrolo tlaka v pnevmatikah.
Ključne besede: SKTP, SISTEM ZA KONTROLO TLAKA V PNEVMATIKAH, ELEKTRONSKI SENZORSKI VENTIL, DIREKTNI SISTEM, INDIREKTNI SISTEM
Objavljeno: 20.05.2016; Ogledov: 606; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

8.
Zaznavanje amoniaka na osnovi sol-gel senzorskih nanosov
Katja Tement, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena metoda optičnega zaznavanja raztopljenega amonijaka, in sicer neionizirane oblike amonijaka. Kljub temu, da se amonijak (NH3) v vodnih raztopinah nahaja v kemijskem ravnotežju z amonijem (NH4+), pa vendarle predstavlja NH3 veliko bolj toksično obliko, ki ob preveliki koncentraciji lahko povzroči smrt vodnih organizmov, najpogosteje rib. Z obstoječimi metodami trenutno ni mogoče določati NH3 neposredno, ampak se le-ta poda na podlagi izračunov iz drugih dušikovih spojin (celotni amonijev dušik), katerih koncentracije se določujejo na osnovi nekontinuiranih metod laboratorijskih analiz, ki zahtevajo strokovno usposobljeno osebje. Zaradi navedenega je potreba po razvoju alternativnih metod zaznavanja neionizirane oblike amonijaka, ki bi omogočala hitro in kontinuirano podajanje koncentracij želenega analita na kraju samem, zelo upravičena in bi prinesla velik doprinos in dodano vrednost na področju razvoja alternativnih analiznih metod. Za pripravo senzorskih nanosov, občutljivih na amonijak smo izbrali dve indikatorski barvili bromokrezol zeleno (BCG) in bromofenol modro (BPB), ki smo ju imobilizirali v sol-gel polimerno osnovo po kislo- in bazično-kataliziranem sol-gel postopku. Pri tem so bile uporabljene kombinacije sol-gel prekurzorjev tetrametoksisilana (TMOS) s feniltrimetoksisilanom (Ph-TriMOS) oz. propiltrimetoksisilanom (p-TriMOS) v množinskih razmerjih med TMOS in ormosilnim prekurzorjem 1:1 in 1:2. Izkazalo se je, da senzorski nanosi, pripravljeni po bazično-kataliziranem sol-gel postopku, niso primerni za meritve, saj se je indikatorsko barvilo iz njih izpralo. Za zaznavanje raztopljenega amonijaka so se izkazali primernejši senzorski nanosi, pripravljeni po kislo-kataliziranem sol-gel postopku. Senzorski nanosi z imobiliziranim barvilom bromofenol modro so omogočali zaznavanje NH3 v območju med 0,1 in 97 mg/L, medtem ko so bili senzorski nanosi z imobliziranim bromokrezol zeleno manj občutljivi in so omogočali zaznavanje NH3 med 1 in 97 mg/L NH3. Potrjeno je bilo tudi, da se lahko tovrstni senzorski nanosi uporabljajo za zaznavanje amonijaka v plinski fazi.
Ključne besede: amonijak, absorpcija, optični-kemijski senzor, sol-gel senzorski nanosi
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 1301; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

9.
Optični senzorski receptorji na osnovi azo barvil
Tinkara Mastnak, 2019, doktorska disertacija

Opis: Občutljiva in selektivna detekcija biotiolov je v zadnjih letih deležna vse večje pozornosti, saj so spremembe njihove koncentracije v krvi, plazmi in urinu povezane z različnimi obolenji. Ker ima vsaka od standardnih tehnik za njihovo detekcijo osnovne omejitve v zvezi s kompleksnostjo, pripravo vzorca, časom trajanja analize in stroški, so nove metode izjemno zaželene. Biogeni amini so vključeni v pomembne presnovne in fiziološke funkcije in so lahko naravno prisotni v hrani in pijači. Visoke vsebnosti biogenih aminov v živilih so posledica intenzivne mikrobne aktivnosti zaradi fermentacije ali kvarjenja. Tako nadzor nad biogenimi amini postaja vse pomembnejši za spremljanje procesov proizvodnje živil, za preverjanje njihove kakovosti in svežosti ter za spremljanje njihove varnosti. Podatki o prisotnosti biogenih aminov v prehrambenih izdelkih niso dosledni, ker je njihova koncentracija odvisna od vsebnosti vlage, maščob, beljakovin in pH. Te lastnosti zagotavljajo okolje za razvoj mikroorganizmov in biokemičnih reakcij, zaradi česar so živila med predelavo in skladiščenjem pokvarljiva. Določanje biogenih aminov v živilih je dolgotrajno in zahteva drage analizne instrumente. Kolorimetrična detekcija v nadprostoru tako ponuja elegantno rešitev, saj se lahko podatki povežejo s številom mikroorganizmov, s čimer posledično določimo raven svežosti ali pokvarjenosti hrane. Doktorska disertacija predstavlja lastnosti in uporabnost 4-N,N-dioktilamino-4'-dicianovinilazobenzena (CR-528) in 4-N,N-dioktilamino-2'-nitro-4'-dicianovinilazobenzena (CR-555) za zaznavanje biotiolov in biogenih aminov. Senzorne lastnosti CR-528 in CR-555 so bile najprej preizkušene v raztopini etanola. Dodajanje žveplo-vsebujočih analitov (2 merkaptoetanola (2-ME), hidrosulfida (SH─)) in določenih biogenih aminov (spermina (SP), spermidina (SPD), etanolamina (EA)) je povzročilo koncentracijsko odvisne spektralne spremembe, ki so jih spremljale vidne spremembe barve iz rožnate/vijolične do bledo rumene/oranžno-rumene. Ker detekcija omenjenih analitov v etanolu nima velike uporabne vrednosti, smo CR-528 in CR-555 imobilizirali v dve različni polimerni osnovi – hidrofilni poliuretanski hidrogel (PHD4) in hidrofobni kopolimer na osnovi etilena in vinil acetata (EVA), s čimer smo pridobili optične senzorske receptorje v obliki indikatorskih plasti. Tem smo najprej raziskali detekcijske lastnostih za zaznavanje žveplo-vsebujočih analitov (celokupnih sulfidov in 2-ME) v pufru s fiziološkim pH (7.4). Rezultati so pokazali, da je za dosego diagnostično relevantnih koncentracijskih območij potrebno močno izboljšati občutljivost indikatorskih plasti. Izkazalo se je tudi, da so samo optični senzorski receptorji na osnovi EVA dovolj stabilni, da jih je smiselno nadalje raziskati kot kolorimetrične naprave za detekcijo hlapov biogenih aminov. Reakcija CR-528/EVA in CR-555/EVA s hlapi izopentilamina (IPA) je povzročila očitno spremembo barve iz rožnate/vijolične do rumene/oranžno-rumene. CR 555/EVA optični senzorski receptor se je odzval tudi na izpostavljenost kadaverinu (CAD). Spremembe barv so bile analizirane z UV/VIS molekulsko absorpcijsko spektroskopijo, pri čemer je bila metoda delno validirana. Določili smo mejo zaznavnosti, občutljivost, linearno koncentracijsko območje, točnost in natančnost. Najnižje meje zaznavnosti so bile dosežene z CR-555/EVA (0,40 ppm za IPA in 1,80 ppm za CAD) optičnimi senzorskimi receptorji. Na zadnje smo ugotovili, da zaradi visoke reaktivnosti, neobstojnosti v raztopini v daljšem časovnem obdobju, občutljivosti na pH in na povišane temperature, barvili nista primerni za imobilizacijo v silicijeve delce.
Ključne besede: azo barvila, biogeni amini, biotioli, optični senzorski receptorji, poliuretanski hidrogel, kopolimer etilena in vinil acetata
Objavljeno: 26.04.2019; Ogledov: 493; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (7,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici