| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Hudourniki Poljanske in Selške Sore
Sabina Šifrar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava hudournike Poljanske in Selške Sore. V delu je pojasnjeno delovanje hudournikov ter njihove značilnosti. Osrednji del raziskave v diplomskem delu se je nanašal na vrednotenje dejavnikov, ki ključno vplivajo na stopnjo hudournosti. Rezultati kažejo, da je prav kombinacija množine padavin skupaj z nakloni in lastnostmi podlag (kamninske, pedološke, vegetacijske) ključna za stopnjo hudournosti. Ker se moč njihovih vplivov po območjih – porečjih spreminja, ima to za posledico bolj, srednje in manj hudourna porečja. S primerjavo značilnosti porečij se je potrdilo, da imajo hudourniki Selške Sore večjo hudournost od hudournikov Poljanske Sore. Ugotovitve o pomenu vpliva dejavnikov so se ponovno potrdile preko pregleda ekstremnih situacij cikličnih dogajanj v hudournike. Pokazalo se je, da pri ekstremnih vremenskih situacijah manjkajo prilagoditve na tovrstne pojave. Z namenom zbiranja dodatnih podatkov o hudourniških vodotokih so bili podani predlogi monitoringa za izbrane lokacije.
Ključne besede: hudournik, Sora, Selška Sora, Poljanska Sora, tekoče vode, erozija, akumulacija, poplave, monitoring.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2011; Ogledov: 2540; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (19,09 MB)

2.
Trajnostna poplavna varnost v porečju Selške Sore z ekoremediacijami
Doroteja Kociper, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno poplavno ogroženo porečje Selške Sore, kjer so se v zadnjih 19-ih letih zvrstile že štiri katastrofalne poplave. Zadnje, najbolj uničujoče so bile leta 2007. Nadaljnje klimatske spremembe in človekovi posegi v naravo bodo pogostost in učinek poplav še povečali. Zato je že danes potrebno razmišljati o zagotavljanju sonaravne in trajnostne poplavne varnosti, ki bo omogočala varno bivanje s poplavami. Tako smo predstavili naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti porečja, ki igrajo pomembno vlogo na poplavnem območju Selške Sore. Predvideli smo trajnostno poplavno varnost na primeru pritoka Selške Sore, Luše. Uporaba ekoremediacij (ERM) za poplavno varnost zagotavlja ekološko sprejemljivejše ureditve, naravnejše stanje vodnega okolja in hkrati zmanjšuje nevarnost pred hudourniškimi poplavami. Menimo, da bi s trajnostnimi in celovitimi pristopi v porečju bistveno zmanjšali učinke visokih voda. Danes je stanje ravno nasprotno, zaradi regulacij in ureditev v sami strugi in ne v porečju, Selška Sora s pritoki močno poplavlja.
Ključne besede: ekoremediacije, trajnostni razvoj, poplavna varnost, Selška Sora, Luša
Objavljeno v DKUM: 13.08.2009; Ogledov: 2884; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (44,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici