1. Zadovoljstvo policistov, ki opravljajo naloge varovanja Schengenske meje z managementom in odnosiAndrej Mikola, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policisti, državna meja, schengenski sporazum, zadovoljstvo pri delu, management, vodenje
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 257; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (823,78 KB) |
2. Zasedenost schengenskega policijskega kadra na območju obmejnih in mejnih enot Policijske uprave Maribor na državni meji z Republiko HrvaškoAlbin Gradišnik, Silvo Šterbal, Branko Lobnikar, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policisti, državna meja, mejni prehodi, mejna kontrola, schengenski sporazum, PU Maribor
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 6
Celotno besedilo (372,47 KB) |
3. VPLIV SCHENGENSKEGA SPORAZUMA NA EKONOMSKE SVOBOŠČINE NOTRANJEGA TRGA EUIva Bedrač, 2016, diplomsko delo Opis: Schengen je izraz, ki se uporablja za dva mednarodna sporazuma: Schengenski sporazum in Schengenska konvencija. Osnovni namen Schengena je odprava mejne kontrole na notranjih mejah med državami članicami Evropske skupnosti ter nadzorovanje oziroma poostrena kontrola zunanjih meja s tretjimi državami, nečlanicami EU. Leta 1985, ko je skupina petih držav odpravila kontrole na notranjih mejah, se je oblikovalo tako imenovano Schengensko območje. Oblikovanje tega območja predstavlja za EU enega največjih dosežkov.
Vzpostavitev območja brez notranjih meja, v katerem je omogočeno prosto gibanje oseb in blaga, je prineslo pomembne koristi za evropske državljane in podjetja. Schengensko območje je eno najpomembnejših sredstev, s katerimi lahko evropski državljani uveljavljajo svoje svoboščine in prispevajo k uspehu ter razvoju notranjega oziroma enotnega trga.
V preteklih mesecih je Evropa doživela precejšen »šok« zaradi masivnega pritoka beguncev. To je ogrozilo Schengen in povzročilo mnogo posledic, ki jih bom obravnavala skozi diplomski projekt.
V začetnem delu diplomskega projekta bom najprej predstavila Schengen, pojasnila njegov namen in kompleksnost. S tem se bom navezala tudi na Schengensko območje. Nato bom predstavila še notranji trg EU. Opisala bom štiri ekonomske svoboščine in zgodovino enotnega trga skozi prelomna obdobja.
V praktičnem delu diplomskega projekta pa bom podala različne primere iz strokovnih člankov, s katerimi bom pridobila podatke o posledicah neizvajanja Schengenskega sporazuma na ekonomske svoboščine notranjega trga EU. Osredotočila se bom na posledice, ki bi jih utrpel prost pretok oseb, in na stroške, ki bi nastali zaradi kontrol na mejah.
Ključne besede: Schengenski sporazum, Schengenska konvencija, Schengensko območje, notranji trg, ekonomske svoboščine, posledice neizvajanja Schengena.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2016; Ogledov: 2327; Prenosov: 210
Celotno besedilo (842,95 KB) |
4. Vpliv migrantske krize na prevoznikeGregor Bratina, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo želeli prikazati vplive migrantske krize v Evropi na transportna podjetja v Sloveniji. Osredotočili smo se na posledice pri transportu blaga na evropskih transportnih poteh. Zato smo tematiko diplomskega dela omejili zgolj na območje Evrope, saj ima begunska kriza tukaj največji vpliv. V raziskavo smo zajeli slovenska transportna podjetja, ki poslujejo z državami, na katere je migrantska kriza imela največji vpliv. To so predvsem članice Evropske unije in podpisnice Schengenskega sporazuma. Podatke smo pridobili na osnovi ankete, ki smo jo poslali slovenskim podjetjem z logističnimi dejavnostmi. Izbirali smo transportna podjetja s poslovanjem in sodelovanjem na nivoju mednarodnega transporta. Z anketo smo pridobili podatke, ki predstavljajo konkretne primere. Želeli smo ugotoviti, v katerih segmentih se je vpliv migrantske krize odražal. Ker so se pojavile nekatere vzporednice med migrantsko krizo in obdobjem pred vstopom v Schengensko območje, smo raziskovali še pomen Schengenskega sporazuma. Izidi so osnovani na podatkih iz ankete, ki so pokazali, da migrantsko krizo in njen vpliv občuti okoli tretjina transportnih podjetij. To se odraža predvsem na dodatnih stroških porabe vozil, stroških zaposlenih, daljših dostavnih časih in drugih posledicah. Pristop Slovenije k Schengenskemu sporazumu je imel na transportna podjetja v večini pozitivne učinke. Podjetja so si enotna v oceni, da bi ponovna uveljavitev mejnih kontrol na notranjih mejah EU povišala stroške poslovanja podjetja.
Ključne besede: migrantska kriza, Evropska unija, Schengenski sporazum, transport blaga, transportne poti, posledice krize
Objavljeno v DKUM: 21.11.2016; Ogledov: 1524; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,03 MB) |
5. Vstop državljanov tretjih držav v države pogodbenice Schengenskega sporazuma z dovoljenji za bivanje Republike Hrvaške : diplomsko deloJanez Goršin, 2015, diplomsko delo Opis: Kmalu po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo je iz nje, v države pogodbenice Schengenskega sporazuma, želelo vstopiti več državljanov tretjih držav, ki so za vstop potrebovali vizum ali dovoljenje za bivanje, imeli pa so razna dovoljenja za bivanje na Hrvaškem.
Ker smo mejni policisti, po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, dobili nejasna navodila, katera dovoljenja za bivanje Hrvaške veljajo za vstop državljanov tretjih držav na območje pogodbenic Schengenskaga sporazuma, sem v diplomskem delu preučil ali je schengenski pravni red vključen v zakonodajo Evropske unije iz pristopne pogodbe Hrvaške v smislu veljavnosti dovoljenj za bivanje Hrvaške za vstop v države Schengenskega sporazuma kot tudi posebne pravice družinskih članov državljanov Evropske unije.
Zanimalo me je, katera dovoljenja za bivanje Hrvaške veljajo za vstop državljanov tretjih držav v pogodbenice Schengenskega sporazuma, predvsem v smeri katera poglavja Zakonika skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (2006) je Hrvaška prevzela s Pristopno pogodbo med (državami Članicami Evropske Unije) ter Republiko Hrvaško o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji s Sklepno listino (MPEUHR), 2013) ter pomen izraza »dovoljenje za bivanja države članice«.
Dejstvo je, da policisti še vedno ne vedo natančno, katera dovoljenja za bivanje Hrvaške so dovolj za vstop v pogodbenice Schengena in katere ne. Zaradi tega prihaja do situacij, ko isti tujec v enakih okoliščinah potovanja pri nekaterih policistih lahko vstopi, pri drugih pa ja zavrnjen, ker ne poseduje veljavnega vizuma ali dovoljenja za bivanja. Problem je tudi, ko tujca z dovoljenjem za bivanje Hrvaške po vstopu kontrolirajo varnostni organi sosednjih držav, ki tudi ravnajo različno, ali pa je bil na zunanji meji pogodbenic Schengenskega sporazuma, s strani druge članice, zavrnjen in poskuša ponovno vstopiti v Slovenijo.
Ključne besede: schengenski sporazum, dovoljenje za bivanje, vizumi, mednarodno sodelovanje, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.10.2015; Ogledov: 1898; Prenosov: 227
Celotno besedilo (975,54 KB) |
6. Problematika čezmejne kriminalitete na vlakih po vstopu R Hrvaške v schengensko območje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAdil Mušinović, 2015, diplomsko delo Opis: Republika Hrvaška se je z vstopom v Evropsko unijo zavezala, da bo v celoti prevzela schengenski pravni red. Ko bo le-tega prevzela v celoti, se bo schengenska meja prestavila na ozemlje Republike Hrvaške, zaradi česar bo posledično prišlo do ukinitev mejnih prehodov med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Slovenija se bo ob tem morala spopasti s problemom čezmejnega kriminala na vlaku, ki bo dobil prosto pot v Slovenijo in v vse evropske države. Po odpravi mejnega nadzora na vlaku bo nastal varnostni primanjkljaj, pretok oseb in blaga pa bo nenadzorovan. Iz preteklih izkušenj domnevam, da bi storilci kaznivih dejanj takšno situacijo takoj začeli izkoriščati, zato obstaja velika verjetnost, da bi po ukinitvi mejnih nadzorov prišlo do povečanja števila kaznivih dejanj na vlaku.
V diplomskem delu so analizirani statistični podatki o kaznivih dejanjih za Postajo železniške policije Ljubljana (od 2000 do 2007) in Postajo mejne policije Dobova (od leta 2003 do leta 2013). Cilj analize je bil ugotovitev porasta in/ali upada obravnavanih kaznivih dejanj obeh postaj, vrste in državljanstva storilcev kaznivih dejanj ter primerjava med postajama. Na podlagi ugotovitev je mogoče domnevati, da bo po vstopu Republike Hrvaške v schengensko ozemlje, ko bo mejni nadzor ukinjen, prišlo do povečanja čezmejne kriminalitete, zato bi bila smotrna ustanovitev policijske postaje, ki bi delovala samo na vlakih. Slednja bi lahko nadzor opravljala na območju celotne Slovenije ali pa samo na območju določene policijske uprave. Delo na vlakih bi lahko opravljali policisti Postaje mejne policije Dobova, ki so v Sloveniji trenutno najbolj usposobljeni policisti za izvajanje policijskih postopkov na vlakih.
Ključne besede: policija, policijsko delo, mejna kontrola, schengenski sporazum, schengensko območje, čezmejna kriminaliteta, železniški promet, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.04.2015; Ogledov: 1300; Prenosov: 224
Celotno besedilo (845,72 KB) |
7. |
8. |
9. RAZVOJ, SEDANJOST IN PRIHODNOST SCHENGENSKEGA PRAVNEGA REDABoštjan Kosmač, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavam tako imenovani Schengenski proces od njegovega začetka leta 1985 pa vse do danes. Poudarek je na stanju v letu 2011, problemih in prihodnosti.
Ključne besede: Schengen, Schengenski sporazum, konvencija, Schengenski informacijski sistem, Amsterdamska pogodba in protokol, uredbe, širitev schengenskega prostora, priseljevanje, leto 2011, arabska pomlad, ukrepi posameznih držav članic.
Objavljeno v DKUM: 20.03.2012; Ogledov: 2308; Prenosov: 310
Celotno besedilo (374,46 KB) |
10. Odkrivanje organiziranega ilegalnega prehajanja državne meje : diplomsko deloIgor Ramšak, 2011, diplomsko delo/naloga Opis:
Ključne besede: državne meje, ilegalni prehodi, organizirana kriminaliteta, nadzor, mejna kontrola, preiskovanje, preprečevanje, policija, policijsko delo, mednarodno sodelovanje, schengenski sporazum, SIRENE, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.11.2011; Ogledov: 2553; Prenosov: 305
Celotno besedilo (631,05 KB) |
