| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Čezmejno policijsko sodelovanje med Slovenijo in Italijo: primer Policijske uprave Koper : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matej Družina, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opredelili in prikazali oblike čezmejnega policijskega sodelovanje z Republiko Italijo, katerih podlaga temelji na določilih Zakona o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o čezmejnem policijskem sodelovanju. Oblike sodelovanja smo prikazali na primeru Policijske uprave Koper. Predstavili smo najpogostejše primere splošnih oblik policijskega sodelovanja, kamor sodijo zaprosila za podatke o lastništvu vseh vrst vozil, stalnega in začasnega prebivališča, itd., kot tudi najpogostejše primere posebnih oblik policijskega sodelovanja, kamor so uvrščene različne oblike čezmejnega opazovanja in sledenja, kontrole pošiljk, delo v mešanih patruljah ter uporaba zračnih in vodnih plovil. S primeri splošnih oblik sodelovanja se srečujemo vsakodnevno in potekajo v veliki večini po elektronski pošti, saj ne gre za nujne operativne naloge, ki bi zahtevale takojšnje interveniranje. Popolnoma drugačen pristop pa zahtevajo primeri posebnih oblik policijskega sodelovanja, saj se večinoma zgodijo hipno, brez v naprej načrtovanega oz. predvidenega odvijanja dogodkov. Zaradi tega so operativno bistveno nevarnejši, zahtevnejši, vendar toliko bolj zanimivi. Zaradi tega smo v diplomskem delu poseben poudarek namenili čezmejnemu policijskemu zasledovanju v druge namene. Ugotovitve kažejo, da gre pri takšnem zasledovanju v veliki meri za zasledovanje storilcev kaznivih dejanj, ki so bili naključno ali po obvestilu zaloteni pri izvrševanju kaznivega dejanja ali neposredno po njegovi izvršitvi. Prav tako smo ugotovili, da je dejanskega zasledovanja zaradi izognitve policijski kontroli zelo malo oziroma ga skoraj ni. Kriminaliteta ne pozna državnih meja in ukinitev kontrole na notranjih schengenskih mejah je slednje le še potrdilo. Čezmejno policijsko sodelovanje pa se ne zaključi pri zatiranji kriminalitete ampak se kaže tudi ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega. Najpogostejše so hujše prometne nesreče na glavnih prometnih povezavah ob skupni državni meji, poplave, požari, itd. Izredno lepemu primeru takega sodelovanja smo bili priča julija 2022 ob doslej največjemu požaru v Republiki Sloveniji, požaru na Krasu. Slednji se je v določenih dneh širil na območje Republike Italije in obratno tako, da so pri gašenju, evakuaciji prebivalcev, usmerjanju prometa, itd., sodelovale policijske enote ter druge varnostne strukture obeh držav. Zaradi pomembnosti slednje oblike omoči, smo v diplomski nalogi pozornost namenili tudi temu.
Ključne besede: policijsko delo, čezmejno policijsko sodelovanje, preprečevanje čezmejne kriminalitete, schengenska konvencija, bilateralni sporazumi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 340; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (6,24 MB)

2.
VPLIV SCHENGENSKEGA SPORAZUMA NA EKONOMSKE SVOBOŠČINE NOTRANJEGA TRGA EU
Iva Bedrač, 2016, diplomsko delo

Opis: Schengen je izraz, ki se uporablja za dva mednarodna sporazuma: Schengenski sporazum in Schengenska konvencija. Osnovni namen Schengena je odprava mejne kontrole na notranjih mejah med državami članicami Evropske skupnosti ter nadzorovanje oziroma poostrena kontrola zunanjih meja s tretjimi državami, nečlanicami EU. Leta 1985, ko je skupina petih držav odpravila kontrole na notranjih mejah, se je oblikovalo tako imenovano Schengensko območje. Oblikovanje tega območja predstavlja za EU enega največjih dosežkov. Vzpostavitev območja brez notranjih meja, v katerem je omogočeno prosto gibanje oseb in blaga, je prineslo pomembne koristi za evropske državljane in podjetja. Schengensko območje je eno najpomembnejših sredstev, s katerimi lahko evropski državljani uveljavljajo svoje svoboščine in prispevajo k uspehu ter razvoju notranjega oziroma enotnega trga. V preteklih mesecih je Evropa doživela precejšen »šok« zaradi masivnega pritoka beguncev. To je ogrozilo Schengen in povzročilo mnogo posledic, ki jih bom obravnavala skozi diplomski projekt. V začetnem delu diplomskega projekta bom najprej predstavila Schengen, pojasnila njegov namen in kompleksnost. S tem se bom navezala tudi na Schengensko območje. Nato bom predstavila še notranji trg EU. Opisala bom štiri ekonomske svoboščine in zgodovino enotnega trga skozi prelomna obdobja. V praktičnem delu diplomskega projekta pa bom podala različne primere iz strokovnih člankov, s katerimi bom pridobila podatke o posledicah neizvajanja Schengenskega sporazuma na ekonomske svoboščine notranjega trga EU. Osredotočila se bom na posledice, ki bi jih utrpel prost pretok oseb, in na stroške, ki bi nastali zaradi kontrol na mejah.
Ključne besede: Schengenski sporazum, Schengenska konvencija, Schengensko območje, notranji trg, ekonomske svoboščine, posledice neizvajanja Schengena.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2016; Ogledov: 2327; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (842,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici