| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
RAZVOJ, SEDANJOST IN PRIHODNOST SCHENGENSKEGA PRAVNEGA REDA
Boštjan Kosmač, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam tako imenovani Schengenski proces od njegovega začetka leta 1985 pa vse do danes. Poudarek je na stanju v letu 2011, problemih in prihodnosti.
Ključne besede: Schengen, Schengenski sporazum, konvencija, Schengenski informacijski sistem, Amsterdamska pogodba in protokol, uredbe, širitev schengenskega prostora, priseljevanje, leto 2011, arabska pomlad, ukrepi posameznih držav članic.
Objavljeno: 20.03.2012; Ogledov: 1570; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (374,46 KB)

3.
EVROPSKA AGENDA O MIGRACIJAH
Stefan Kolarič, 2015, diplomsko delo

Opis: Evropska komisija je 13. maja 2015 predstavila evropsko agendo o migracijah, v kateri opisuje takojšnje ukrepe, ki bodo sprejeti v odziv na krizne razmere v Sredozemlju, ter ukrepe, ki jih je treba za boljše upravljanje vseh vidikov migracij sprejeti v prihodnjih letih. Ta agenda predstavlja evropski odziv, ki združuje notranjo in zunanjo politiko ter čim bolje izkorišča agencije in orodja EU, hkrati pa vključuje vse akterje – države članice, institucije EU, mednarodne organizacije, civilno družbo, lokalne oblasti in tretje države. Komisija je opredelila konkretne in takojšnje ukrepe, ki jih bo sprejela. V letih 2015 in 2016 se bodo trikratno povečali zmogljivosti in sredstva za skupne operacije Triton in Pozejdon agencije Frontex. Sprejet je bil predlog spremembe proračuna za leto 2015, da bi se zagotovila potrebna sredstva, ki bodo skupaj znašala 89 milijonov evrov. Sprejeta agenda predvideva tudi začetek operacije skupne varnostne in obrambne politike v Sredozemlju za razbijanje mrež trgovcev z ljudmi in boj proti tihotapljenju ljudi, ki bo potekala v skladu z mednarodnim pravom. Za prihodnost pa evropska agenda o migracijah razvija politične usmeritve za vsesplošno boljše upravljanje migracijskih tokov, ki bo temeljila na štirih stebrih. Ti vključujejo zmanjšanje spodbud za nedovoljeno migracijo, okrepitev vloge in zmogljivosti agencije Frontex za boljše upravljanje meja, bolj celovito in usklajeno izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema ter novo politiko o zakonitih migracijah.
Ključne besede: migracije, agencija Frontex, azil, begunci, Schengen, dublinska uredba
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 1578; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (453,85 KB)

4.
Pot Slovenije v Evropsko unijo
Tanja Urgl, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pot Slovenije v Evropsko unijo predstavlja ključne dogodke, ki so zaznamovali čas pred samim vstopom Slovenije v Evropsko unijo, in čas, ko je Slovenija na političnem prizorišču nastopala že kot polnopravna članica Unije. Zaradi obširnosti teme sem za zadnje poglavje izbrala, po mojem mnenju, drugi najpomembnejši politični mejnik po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, to je predsedovanje Slovenije Svetu EU. Za splošno razumevanje diplomskega dela je bilo nujno, da sem v začetku na kratko predstavila sam nastanek Evropske unije in njeno organiziranost. Ker pa je na temo Slovenije in Evropske unije na voljo že veliko literature, sem se pri kreiranju zgodbe osredotočila predvsem na poročanje časnikov Delo in Večer ter revije Mladina. Vodilo pri pregledovanju časnikov in revije so mi bili predvsem prelomni dogodki in časovni okvir le-teh.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski sporazum, Agenda 2000, referendum, volitve, Schengen, evro, predsedovanje.
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1037; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
Organiziranost slovenske policije na območju državne meje
Nika Hunski, 2019, diplomsko delo

Opis: Organiziranost slovenske policije na območju državne meje se je po vstopu Republike Slovenije v schengensko območje močno spremenila. Slovenija je sprejela merila in načine varovanja državne meje po schengenskih standardih in zahtevah Evropske unije. Osnovna ideja schengenske ureditve je zagotovitev prostega prehajanja notranjih meja, kar pa pomeni poostren nadzor na območju zunanje meje z Republiko Hrvaško. Posledica tega je bilo povečano število zaposlenih, mejnih prehodov in patrulj, namenjenih varovanju meje. Začela so se številna izobraževanja in dodatna usposabljanja policistov za uporabo nove policijske opreme. Osnovni namen dela policije na območju državne meje je zagotoviti najvišjo stopnjo varnosti države in njenih prebivalcev. Odgovoren organ za opravljanje nalog na območju državne meje je Sektor mejne policije. Njegova temeljna naloga je spoštovanje norme nacionalnega in mednarodnega prava, ki ureja področje prestopanja državne meje. Temeljni principi, ki urejajo to področje v mednarodnem pravu so pravica do svobode gibanja, obveznost sprejema svojih in tujih državljanov ter pravica prepovedi vstopa tujca v državo. Varovanje državne meje policisti opravljajo s patruljiranjem in opazovanjem, po potrebi pa tudi z drugimi oblikami. Njihove glavne naloge in pristojnosti so nadzor in varovanje državne meje, preprečevanje nedovoljenih migracij ter preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov. V diplomskem delu bomo preverili, ali trenutna organiziranost policije na območju državne meje učinkovito zagotavlja dovolj visoko stopnjo varovanja državne meje. S pomočjo statističnih podatkov bomo ugotovili padec oziroma porast kaznivih dejanj, še posebej se bomo posvetili nedovoljenim migracijam, ki so v zadnjih letih največji problem na območju državne meje
Ključne besede: diplomske naloge, policija, državna meja, Schengen, nedovoljene migracije
Objavljeno: 20.08.2019; Ogledov: 266; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

6.
Dopustnost kontrol na notranjih mejah med državami članicami na schengenskem območju
Nika Cesar, 2019, diplomsko delo

Opis: Schengen ali območje brez notranjih meja in s skupno zunanjo mejo, je eden izmed največjih dosežkov Evropske unije, saj omogoča prosto gibanje oseb znotraj tega območja brez, da bi jih na mejah čakale kontrole. Usklajene kontrole se pa izvajajo na zunanji schengenski meji in s tem zagotavlja varnost in preprečuje kriminal. Ker so v letih 2015 in 2016 v Evropo po nezakonitih poteh skušali priti številni migranti je prišlo do migrantske krize, kjer je za azil v EU zaprosilo več kot dva milijona ljudi. To je za Evropsko unijo predstavljalo velik izziv, ki ga še danes ni uspešno rešila. Z migrantsko krizo so se pokazale pomanjkljivosti evropskega azilnega sistema, zaradi česar so nekatere države članice schengenskega območja pričele ponovno uvajati nadzore na svojih notranjih mejah z namenom zaustavitve prihoda prosilcev za azil in drugih migrantov na njihovo ozemlje. Zaradi tega je morala Evropska Komisija začeti oblikovati številne nove ukrepe za učinkovitejšo azilno politiko in s tem spremembo evropskega azilnega sistema, katerega cilj je, da se breme v zvezi z migrantsko krizo porazdeli med vse države članice. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali smejo države članice ponovno uvesti kontrole na svojih notranjih mejah, ter pod katerimi pogoji in za kakšno časovno obdobje in kakšen vpliv je imela migrantska kriza na EU in scgengensko območje in s tem na ponovno uvedbo mejnih kontrol, ter ugotoviti, ali obstajajo še kakšni drugi, za prosto gibanje manj ovirajoči ukrepi, ki jih sme uporabiti država za preprečevanje nelegalnih migracij. V tem delu ugotavljam, da lahko države članice schengenskega območja izjemoma in v skrajnih primerih ponovno uvedejo nadzore na svojih notranjih mejah, na podlagi 25. člena Zakonika o schengenskih mejah, pri čemer mora biti uporaba tega ukrepa nujna, obseg in trajanje ukrepa pa mora biti natančno določen. Poleg tega Zakonik Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) še določa uvedbo nadzora na notranjih mejah v v okviru predvidljivih dogodkov (kot so na primer športne prireditve), v primerih, ko je potrebno takojšnje ukrepanje za odzivanje na grožnjo in v primeru izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo splošno delovanje schengenskega sistema zaradi trajnih in resnih pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom na zunanjih mejah in če te okoliščine pomenijo resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti države. Vendar pa ugotavljam, da nadzori na notranjih mejah na dolgi rok ne predstavljajo rešitve problema v zvezi z migrantsko krizo in množičnim prihodom migrantov na ozemlje Evrope, ampak zgolj ogromne, gospodarske, politične in socialne stroške za EU in za posamezne države članice, zato bi bila potrebna krepitev zunanje schengenske meje, pri čemer bi morale države članice na zunanjih mejah zavrniti vstop v EU državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo vstopih pogojev, ter državljanom tretjih držav, ki niso zaprosili za azil v državi članici, na katere ozemlje so prvo vstopili, kljub temu, da so imeli to priložnost.
Ključne besede: Schengen, mejne kontrole, migranti, begunska kriza, zunanja in notranja schengenska meja
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 285; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (462,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici