| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SVETLOBNO ONESNAŽENJE SAVINJSKE RAVNI
Monika Vačun, 2011, diplomsko delo

Opis: Popolna tema je neprijetna, zato si je človek od nekdaj želel ustvariti umetno svetlobo. Iznajdba žarnice sega šele v začetek dvajsetega stoletja, in od takrat naprej pa do danes smo presegli meje njene koristne uporabe. Svetloba se potrebuje in brez vsakršnega osvetljevanja bi bilo funkcioniranje družbe nemogoče. Vendar pa je zelo pomembno, da se z osvetljevanjem ne pretirava in da se osvetljuje Samo tam in takrat, kjer je to zares potrebno. Svetlobno onesnaževanje je velik okoljski problem. Neprimerna in pretirana osvetljenost povzroča težave Človeku, favni in flori. Z zamenjavo obstoječe nepravilne razsvetljave v Sloveniji z boljšo, ekološko razsvetljavo, bi osvetljevali navzdol, kjer se svetloba potrebuje in ne navzgor, kjer škoduje okolju. S tem bi se zmanjšal učinek tople grede, hkrati pa bi se prihranilo deset milijonov evrov letno. Proučevanje svetlobne onesnaženosti Savinjske ravni je podprto z obsežnim terenskim delom, ki je zajemalo meritve s Sky Quality Metrom, fotografiranje »All Sky« posnetkov ter glavnih virov svetlobnega onesnaževanja. Glavni viri svetlobnega onesnaževanja so neprimerna cestna in ulična razsvetljava, pretirano in napačno razsvetljene poslovne in upravne stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena in druge stanovanjske in nestanovanjske stavbe.
Ključne besede: svetlobna onesnaženost, sij neba, nezasenčene svetilke, delno zasenčene svetilke, popolnoma zasenčene svetilke, temno nebo, Savinjska ravan
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 1844; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

2.
AGRARNO OBREMENJEVANJE OKOLJA NA SAVINJSKI RAVNI IN V LOŽNIŠKEM GRIČEVJU
Jerneja Verboten, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava kmetijsko obremenjevanje okolja na Savinjski ravni in v Ložniškem gričevju. Agrarnogeografske značilnosti teh pokrajin so prikazane predvsem z okoljevarstvenega vidika. Osrednji del se osredotoča na intenzivnost kmetovanja, kjer so podatki o porabi gnojil in zaščitnih sredstev, tekočih goriv, usmeritvi in energetski intenzivnosti kmetij itd. Podatki so pridobljeni s terenskim anketiranjem in interpretirani z okoljevarstvenega stališča. Na osnovi energetskih vnosov in obdelovalnih zemljišč je izračunana t. i. energetska gostota ali energetska intenzivnost kmetovanja na posamezni kmetiji in v pokrajini. Energijski vnosi v okolje so izračunani s pomočjo Slesserjeve metode energijske gostote, rezultati pa prikazujejo stopnjo kmetijskega obremenjevanja območja. Med pokrajinama so bile ugotovljene bistvene razlike, saj gre za različne pokrajinske tipe in različne kmetijske sisteme.
Ključne besede: Savinjska ravan, Ložniško gričevje, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1354; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (6,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici