1. Barbara Celjska in trije mostovi : urbanistična naloga na območju mesta CeljeBarbara Škorjanc, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi so predstavljene tri teme, ki vplivajo na podobo in
identiteto mesta Celje. Te so:
1) Povezovanje dveh bregov mesta Celje preko reke Savinje, ki je zaradi svoje hudourniške narave v zgodovini povezovanje onemogočala oz. otežila. Povezovanje dveh bregov predstavlja močan potencial povezovanja levega brega mesta in neposredne bližine starega mestnega jedra z zelenim rekreacijskim desnim bregom, kar lahko posledično povzroči njegov kvalitetnejši razvoj. V sklopu ureditve nabrežja vzpostavimo tudi novo prireditveno območje ob Savinji.
2) Ureditev parterja rešuje problematiko pretirane količine prometnih
površin v neposredni bližini starega mestnega jedra Celja, ki je v vseh delih dneva nezapolnjeno, kar pomeni, da je parkirišče na prostem predimenzionirano. Parkirišča je mogoče nadomestiti v podzemni garažni hiši za potrebe mesta in programa, ki ga načrtujemo na obravnavani lokaciji. Dobro urejen parter bo lokacijo kvalitetno vpel v neposredno okolico obravnavanega območja in ureditev Savinjskega Nabrežja.
3) Postavitev dominante predstavlja prostorsko izjavo in poudarek, ki
markira staro mestno jedro, obenem pa rešuje problematiko pomanjkanja stanovanj v mestu Celje.
Rešitve obravnavanih tem v magistrskem delu se navezujejo tudi na
zgodovino mesta Celje in rešujejo prostorske probleme, s katerimi se je
mesto soočalo nekoč in danes.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, Celje, Savinja, Savinjsko Nabrežje, mostovi, nebotičnik
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 936; Prenosov: 295
 Celotno besedilo (102,16 MB) |
2. Primerjava učnih načrtov angleščine javne in waldorfske osnovne šole v SlovenijiAnja Majger, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo primerjali učna načrta angleščine javnih in waldorfskih osnovnih šol v Sloveniji in preučevali pristop poučevanja angleščine kot tujega jezika na waldorfskih osnovnih šolah. Naredili smo podrobni analizi obeh učnih načrtov in primerjali naslednje tri skupne točke: definicija predmeta, minimalni standardi znanja in didaktična priporočila. Naš cilj je bil ugotoviti, kaj imata učna načrta skupnega in v katerih točkah se razlikujeta. Predvidevali smo, da je učni načrt za pouk angleščine v javnih osnovnih šolah v Sloveniji bolj uraden, obširen, jasnejši in bolj posodobljen kot učni načrt za pouk angleščine v waldorfskih osnovnih šolah v Sloveniji. Prav tako smo predvidevali, da prvi vsebuje podrobnejše opise ciljev, standardov znanja in didaktičnih priporočil kot drugi, ki naj bi bil napisan bolj svobodno. Preverili smo tudi, kako poučevanje angleščine kot tujega jezika na wldorfskih osnovnih šolah poteka v praksi, zato smo opazovali tri učne ure na Waldorfski osnovni šoli Savinja. Osredotočili smo se predvsem na metode in tehnike poučevanja waldorfskega učitelja angleščine, sodelovanje waldorfskih učencev pri pouku angleščine ter na odnos učitelj-učenec. Ugotovitve smo primerjali z izkušnjami, ki smo jih pridobili med opazovanjem pouka angleščine na javni osnovni šoli Osnovna šola Ljubečna, v sklopu prakse, leta 2015. Ocenjevali smo v kateri osnovni šoli, javni ali waldorfski, je poučevanje angleščine kot tujega jezika bolj učinkovito in katero okolje je bolj spodbudno za učence.
Ključne besede: učni načrt za pouk angleščine, javne šole, waldorfske šole, antropozofija, Rudolf Steiner, Waldorfska osnovna šola Savinja
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 2251; Prenosov: 252
Celotno besedilo (941,68 KB) |
3. PROTIPOPLAVNI UKREPI NA OBMOČJU CELJASašo Kučuković, 2016, diplomsko delo Opis: V Sloveniji so poplave pogost pojav in Celje sodi med poplavno najbolj ogrožena območja. Na reki Savinji, so bili v preteklosti izvedeni posamezni infrastrukturni poplavni ukrepi, a so dogodki v zadnjih 25 letih pokazali, da zaradi različnih vzrokov ti ukrepi pred poplavami ne morejo ustrezno zaščititi ljudi, zemljišč in infrastrukture. V diplomski nalogi je opisana poplavna problematika na območju Celja in protipoplavni ukrepi, ki so bili izvedeni in so še načrtovani na širšem območju Celja. Z izvedenimi lokalnimi ukrepi za protipoplavno zaščito so se zmanjšale poplavno najbolj ogrožene površine, s tem pa je omogočen hitrejši razvoj regije, saj zaščitni ukrepi upoštevajo cilje trajnostnega okoljskega in prostorskega razvoja. Poplavna varnost Celja in celotnega porečja Savinje pred 100 – letnimi vodami bo dosežena šele z izvedbo celovitih ukrepov druge faze projekta predvidoma do leta 2023.
Projekt zagotavljanja poplavne varnosti na porečju Savinje je prvi potrjeni slovenski projekt s področja varstva pred škodljivim delovanjem voda, ki celovito ureja problematiko poplavne varnosti nekega porečja. Kot tak bo gotovo veljal za referenčni projekt urejanja poplavne problematike tudi za ostala slovenska porečja.
Ključne besede: gradbeništvo, poplave, Celje, protipoplavni ukrepi, Savinja
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 2469; Prenosov: 291
Celotno besedilo (3,34 MB) |
4. Rimska najdišča v porečju SavinjeAleš Blatnik, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi Rimska najdišča v porečju Savinje sem zbral in predstavil rimska najdišča, ki se nahajajo v porečju Savinje. V delu so zbrana najdišča podrobneje opisana, predvsem najdbe, kjer je bilo možno, je bilo dodano tudi slikovno gradivo.
Rimljani so pustili velik pečat na ozemlju današnje Slovenije. V mnogih krajih so še danes vidni ostanki zapuščine Rimljanov. Zelo veliko ostankov je bilo najdenih tudi v porečju Savinje in Savinjske doline, na katere sem se osredotočil v diplomskem delu. V Šempetru v Savinjski dolini je bilo odkrito veliko rimsko grobišče, v Ločici pri Polzeli je bil tabor II. italske legije, na Vranskem je bila opekarna, in najpomembnejša Celeia, kot mesto province Norik, kar so le nekatera pomembnejša najdišča od mnogih v porečju Savinje. Rimljani so bili poznani tudi po gradnji cest, katerih ostanke so našli na zelo podobnih trasah kot poteka današnja regionalna cesta Celje – Ljubljana.
Rimska arhitektura je bila zelo dovršena, kar je razvidno iz arheoloških najdb. Zelo lepi in mogočni so nagrobniki v Šempetrski rimski nekropoli ter nagrobne table, najdene v Celju. Znani so tudi miljniki, ki so jih našli ob cesti od Trojan do Celja in proti Ptuju. Med najdenimi predmeti prevladujejo grobni pridatki, nagrobni spomeniki, nakit, arhitekturni ostanki in rimski novci.
Ključne besede: Antika, Rimljani, rimska najdišča, Savinja, Celeia, porečje Savinje, Rimska nekropola, Rifnik, Norik.
Objavljeno v DKUM: 12.07.2012; Ogledov: 5960; Prenosov: 627
Celotno besedilo (9,41 MB) |
5. Značilnosti voda v Celjski kotlini v obdobju od leta 2004 do 2009Karmen Paulin, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so prikazane značilnosti voda v Celjski kotlini po DSPIR modelu, evropsko priznanem modelu za spremljanje stanja okolja. Na osnovi zbranih podatkov in terenskega dela so prikazani: gonilne sile, obremenitve, stanje, vplivi in odzivi. Raziskovalni del diplomskega dela je obsegal zbiranje in obdelavo podatkov, saj smo želeli ugotoviti, kaj se dogaja z vodnimi viri v Celjski kotlini v zadnjih letih (trendi) ter analizirati predloge, ki smo jih pridobili glede upravljanja z vodami v naslednjem desetletju. Glavni rezultat diplomskega dela je prikaz trendov stanja voda na osnovi zbranih podatkov in terenskih primerjav ter analiza ukrepov, ki se pripravljajo za ravnanje z vodami v naslednjih letih. Glede na klimatske spremembe, veliko poplavno ogroženost Celja ter slabo kvaliteto podtalne vode in tekočih voda nas je zanimalo, kako bodo odgovorni upravljali z vodnimi viri v prihodnje. Dosedanji ukrepi namreč niso ustrezni, kar tudi kaže sedanje stanje. Zanimalo nas je tudi, kako so upoštevane geografske značilnosti Celjske kotline pri načrtovanju upravljanja z vodami.
Ključne besede: DPSIR, Celjska kotlina, Mestna občina Celje, vodni viri, poplave, Savinja, kakovost voda, okoljski cilji
Objavljeno v DKUM: 13.08.2009; Ogledov: 4417; Prenosov: 557
Celotno besedilo (5,18 MB) |
