| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna ureditev samostojnega podjetnika (primerjalno) : magistrsko delo
Adisa Balić Joldić, 2024, magistrsko delo

Opis: Samostojni podjetnik je pravno-organizacijska oblika, ki se definira kot fizična oseba, ki samostojno opravlja pridobitno dejavnost z namenom pridobivanja dobička. Naloga obravnava posebnosti pravnega položaja podjetnika. Ker je samostojni podjetnik pogosta oblika organiziranja podjetja v kontinentalnem pravu, primerjamo posebnosti pravne ureditve samostojnega podjetnika v različnih pravnih sistemih – tokrat v Republiki Sloveniji, Zvezni republiki Nemčiji ter v Republiki Avstriji. Omenjene države imajo podobno ureditev z manjšimi, toda značilnimi razlikami. Na eni strani so sistemi, v katerih samostojni podjetnik lahko opravlja pridobitno dejavnost brez da bi izvršil vpis v poslovni register, kar pomeni, da je vpis v poslovni register prostovoljni. V Republiki Sloveniji je pa osnovna obveznost samostojnega podjetnika, preden začne opravljati dejavnost, vpis v poslovni register. Za vse omejene sisteme so pravila prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika podobna. Zato so predstavljeni vsi načini prenehanja opravljanja dejavnosti s strani samostojnega podjetnika. Naloga prvotno obravnava zgodovinski razvoj pravnih pravil, ki so urejala institut samostojnega podjetnika, ter zgodovinski razvoj instituta samostojnega podjetnika, da bi bralec razumel, kaj je privedlo do razlik v pravnih pravilih in urejanju tega instituta.
Ključne besede: samostojni podjetnik, podjetništvo, pravo družb, načelo neomejene osebne odgovornosti, poslovni register.
Objavljeno v DKUM: 23.03.2024; Ogledov: 272; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (844,03 KB)

2.
Preoblikovanje podjetja iz s.p. v d.o.o. na primeru podjetja Transport Matjaž Kohn s.p.
Žana Mesner, 2023, diplomsko delo

Opis: Organizacijska oblika samostojnega podjetnika predstavlja pogosto izbiro začetnega načina poslovanja podjetnikov v veliko dejavnostih. Oblika zagotavlja najbolj preprosti in najhitrejši način ustanovitve z možnostmi izbire dodatnih simplifikacij kot je pavšalno obračunavanje poslovnega izida in davka ter izključitev iz sistema plačevanja davka na dodano vrednost. Ob širjenju poslovanja pa postaja bolj primerna organizacijska oblika poslovanja družba z omejeno odgovornostjo. Ta oblika razmejuje poslovno in osebno odgovornost lastnika podjetja, hkrati pa zagotavlja ugodnejšo obračunavanje davščin ob višjih dobičkih ter več drugih možnosti davčne optimizacije z nudenjem različnih opcij deljenja dobička, obračunavanja stroškov dela, urejanja lastniških razmerij med podjetjem in lastnikom ipd. Simulacije z različnimi obsegu poslovanja kažejo, da družba z omejeno odgovornostjo ugodnejše obdavčevanje dobička zagotavlja že ob 10.000 evrih letnega dobička. Izbrano podjetje je s povprečnimi dobički 20.000 evrov že leta 2008 doseglo točko, ko bi lahko začelo z odločanjem o preoblikovanju, vendar še danes posluje kot samostojni podjetnik. Analiza vzrokov in proti preoblikovanju kaže, da se podjetje podobno kot številna druga za preoblikovanje odloča pozno, ker je na razpolago premalo enostavnih uradnih informacij glede preoblikovanja podjetij. Slovenski podjetniški sklad skuša preoblikovanja podjetij spodbujati z vavčerji za povračilo do 60 % strokov, vendar pa podjetjem niso na razpolago nobeni podatki o stroških, ki lahko dosežejo tudi več tisoč evrov. Podjetjem tudi niso na razpolago vzorci dokumentacij ali uradne smernice glede tega, da se za izvedbo preoblikovanja obrniti na pravne ali računovodske strokovnjake. Rezultati študije primera kažejo, da bi z javnim obveščanjem in informiranjem ključno pripomogli k spodbujanju slovenskih podjetij k preoblikovanju.
Ključne besede: samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, preoblikovanje podjetja, prenos podjetja, davčna optimizacija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 442; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Primerjalna analiza med navadnim, normiranim in popoldanskim samostojnim podjetnikom
Urška Lorber, 2023, magistrsko delo

Opis: Posamezniki se na začetku lastne poslovne poti srečajo s številnimi pravnoorganizacijskimi oblikami podjetij. Mnogi izmed njih se zaradi priljubljenosti, enostavnega, cenovno ugodnega in hitrega postopka ustanovitve ter drugih lastnosti odločijo prav za pravnoorganizacijsko obliko samostojni podjetnik. Gre za fizično osebo, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, za njegovo ustanovitev pa podjetnik ne potrebuje začetnega kapitala. V Sloveniji je institucionalni okvir delovanja samostojnega podjetnika določen z Zakonom o gospodarskih družbah, v katerem pa se ne uporablja več izraz samostojni podjetnik, ampak zgolj podjetnik. Novoustanovljeni samostojni podjetnik ima po ustanovitvi obveznost, da v roku osmih dneh od vpisa v Poslovni register Slovenije, obvesti Finančno upravo Republike Slovenije o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig. Izbira lahko med vodenjem poslovnih knjig z upoštevanjem dejanskih stroškov in vodenjem poslovnih knjig z upoštevanjem normiranih odhodkov. V primeru, da samostojni podjetnik vodi poslovne knjige, v njih pa zraven prihodkov izkazuje tudi odhodke v dejansko nastali višini govorimo o navadnem samostojnem podjetniku, kadar pa podjetnik pri ugotavljanju davčne osnove uveljavlja le normirano priznane odhodke pa govorimo o normiranem samostojnem podjetniku. Zraven teh dveh oblik pa v Sloveniji poznamo tudi popoldanskega samostojnega podjetnika. Gre za eno izmed posebnih vrst oziroma tipov samostojnega podjetnika, ki registrirano dejavnost opravlja kot postranski poklic. Tovrstna oblika je primerna zlasti za tiste, ki so že zaposleni za polni delovni pri drugemu delodajalcu, hkrati pa bi želeli zraven svoje redne zaposlitve opravljati še dopolnilno dejavnost v manjšem obsegu. Kljub veliki razširjenosti vseh predstavljenih oblik samostojnega podjetnika, pa še zmeraj mnogi ne poznajo vseh razlik, koristi in obveznosti, ki jim jih prinaša posamezna oblika. V magistrskem delu smo s pomočjo zakonodaje, pravilnikov ter druge literature opredelili in opisali posamezno obliko samostojnega podjetnika, postopek ustanovitve, obdavčitev, prispevke, ki jih mora plačevati podjetnik pri posamezni obliki ter računovodske izkaze in davčne evidence, ki jih mora pripravljati. Za vsako predstavljeno obliko smo predstavili tudi prednosti in slabosti, v ločenem poglavju pa smo primerjali vse tri oblike hkrati. V magistrskem delu smo pozornost namenili tudi primerjavi stroškov osnovnih računovodskih storitev med navadnim, normiranim in popoldanskim samostojnim podjetnikom. Primerjavo smo izvedli na osnovi izdanih računov računovodskega servisa Pro Fin d. o. o.. S pomočjo domače in tuje literature smo primerjali postopek ustanovitve samostojnega podjetnika, obdavčitev in zakonodajo s področja dohodnine v Sloveniji in Nemčiji.
Ključne besede: Samostojni podjetnik, prispevki, obdavčitev, ustanovitev, računovodski izkazi.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 456; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

4.
Kriteriji izbire samostojnih podjetnikov pri izbiri računovodskega servisa
Jan Sedlanič, 2022, magistrsko delo

Opis: Podjetniška ideja je pomemben korak posameznika ob ustanovitvi svojega podjetja. Med pomembnimi odločitvami podjetnika je tudi odločitev o tem, kdo mu bo vodil poslovne knjige in poskrbel za pravočasno oddana računovodska poročila. Večina manjših podjetij, kamor štejemo tudi samostojne podjetnike, se odloči, da bodo tovrstne naloge zaupali računovodskemu servisu. Vseeno pa je pomembno, da vsako podjetje preuči samega sebe in oceni, ali bodo oblikovali svoje računovodstvo ali pa se bodo odločili za zunanje izvajanje računovodstva. Če se odločijo za slednje, pa se pojavi nov velik izziv, in sicer izbira najprimernejšega računovodskega servisa. V Sloveniji lahko računovodski servis odpre kdorkoli, kar pomeni, da morajo biti podjetniki še bolj pozorni, komu bodo zaupali vodenje poslovnih knjig. Podobno kot ocena o tem, ali se bo podjetje sploh odločilo za zunanje izvajanje dejavnosti računovodstva, pa je treba oceniti, kaj so najpomembnejši kriteriji pri izbiri računovodskega servisa. Ob tem marsikdo najprej pomisli na ceno storitve, ki je zagotovo zelo pomemben kriterij, zagotovo pa ga ne moremo kar imenovati za najpomembnejšega. Skozi pregled dosedanje literature na tem področju in navsezadnje tudi skozi anketni vprašalnik smo odkrili, da marsikomu cena storitev ni najpomembnejši kriterij, pač pa jih obstaja kar nekaj takšnih, ki so od cene veliko pomembnejši. V pisnem delu smo pregledali in predstavili različna področja računovodskih servisov. Ob tem smo nekaj pozornosti namenili epidemiji COVID-19 kot enemu večjih izzivov računovodskih servisov v zadnjem obdobju, prav tako pa tehnološkim spremembam in novim tehnologijam, ki so za računovodske servise izziv prihodnosti. Računovodski servisi so v zadnjem obdobju, v času zaprtja javnega življenja, bila velika opora samostojnim podjetnikom, sploh kar se tiče tolmačenja proti koronskih paketov in uveljavljanju podpore, ki jih je v teh težkih časih nudila vlada Republike Slovenije. Kot omenjeno, smo izpostavili nekaj novih tehnologij, ki bi v bližnji prihodnosti lahko precej spremenile naš vsakdan oziroma prisilile podjetja vseh velikosti, da prilagodijo svoje procese. Tehnološka pismenost je lahko že danes velika konkurenčna prednost, vse pa kaže na to, da v prihodnosti ne bo le konkurenčna prednost, ampak pogoj za obstanek.
Ključne besede: samostojni podjetnik, računovodski servis, zunanje izvajanje dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 23.01.2023; Ogledov: 473; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

5.
Podjetniški začetki na primeru samostojne podjetnice
Vesna Benkovič, 2021, diplomsko delo

Opis: Podjetništvo je proces, pri katerem ustvarjamo nekaj novega, inovativnega. Marsikdo se zaradi izgube službe odloči, da se poda na samostojno podjetniško pot z namenom zaslužka. Lahko pa se odloči za samostojno podjetniško pot, ker želi opravljati delo, ki ga veseli. Za pisanje diplomske naloge smo si za študijo primera izbrali samostojno podjetnico, ki je sama ustanovila svoje lastno podjetje. Najprej smo opredelili, kaj podjetništvo sploh je in kdo je podjetnik, kajti najprej moramo vedeti, kaj pomeni biti podjetnik, kdo lahko postane podjetnik, kakšne so njegove značilnosti ter katere dejavnosti lahko opravlja, da se odločimo za samostojno podjetniško pot. Naša diplomska naloga v empiričnem delu temelji na analizi ustanovitve samostojnega podjetja samostojne podjetnice. Za lažje razumevanje smo pripravili intervju s podjetnico, na podlagi katerega nam je podjetnica zaupala svoje začetke pri ustanovitvi podjetja. To temo smo si izbrali zato, da ugotovimo, kako se je podjetnica lotila ustanovitve lastnega podjetja, kar smo proučevali s pomočjo intervjuja. V celotnem diplomskem delu smo najprej predstavili splošno teorijo o podjetništvu in podjetniku, katere so podporne institucije za podjetništvo v Sloveniji ter na katere načine vse lahko financiramo ustanovitev lastnega podjetja. V zadnjem delu diplomskega dela pa smo se osredotočili na študijo primera, kjer teorijo prikažemo na praktičnem primeru. Na osnovi študije primera smo ugotovili, da je eden izmed ključnih dejavnikov pri ustanovitvi lastnega podjetja podpora družine, kajti njihova podpora pomeni največ in daje voljo in energijo, da se podamo v ustanovitev lastnega podjetja. Seveda pa mora biti tudi posameznik pripravljen na določena odrekanja, da lahko uspešno ustanovi in dolgoročno razvija lastno podjetje.
Ključne besede: Podjetništvo, podjetnik, podjetnica, samostojni podjetnik, ustanovitev podjetja.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2021; Ogledov: 1351; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
Ustanovitev in obdavčitev samostojnega podjetnika: primerjava med slovenijo in severno makedonijo
Aleksandra Kovacheva, 2020, diplomsko delo

Opis: Samostojni podjetnik je oblika podjetja, ki je velikokrat najprimernejša za začetek podjetniške kariere, predvsem zato, ker ni začetnega kapitala. Samostojni podjetnik je ena od pravnoorganizacijskih oblik, v katerih se lahko opravlja pridobitna dejavnost. Ta oblika podjetnika je najprimernejša za mlade ljudi, ki želijo samostojno začeti svojo karierno pot in postati del podjetniškega sveta. Ta diplomski projekt je na nek način pripravljen kot priročnik in je lahko zelo uporaben za pridobivanje osnovnih podatkov in informacij na poti pridobivanja statusa. Vsi ti podatki bodo primerjani med dvema državama: Slovenijo in Severno Makedonijo. Predvsem bodo primerjani podatki o načinu ustanovitve, o pravicah, obveznostnih in obdavčitvi s.p.
Ključne besede: samostojni podjetnik, ustanovitev, obdavčitev, davek od dohodka iz dejavnosti, Severna Makedonija
Objavljeno v DKUM: 17.11.2020; Ogledov: 1182; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (911,22 KB)

7.
Preoblikovanje samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo – pravni, davčni in računovodski vidiki
Stela Šalamon, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo najprej spoznali značilnosti poslovanja samostojnega podjetnika in poslovanja družbe z omejeno odgovornostjo. Pred začetkom poslovne poti je pomembno poznavanje lastnosti poslovanja obeh oblik ter poznavanje njunih prednosti in slabosti. Z diplomskim delom se seznanimo s postopkom statusnega preoblikovanja, davčnim in računovodskim vidikom. Na začetku poslovne poti se ljudje večinoma odločijo za ustanovitev s. p.-ja, ker ni začetnih stroškov ustanovitve kot npr. pri d. o. o., kjer je potrebno vplačati minimalni osnovni kapital v višini 7.500 EUR. Samostojni podjetnik skozi leta poslovanja in rasti velikokrat preraste statusno obliko s. p.-ja, saj zaposluje vedno več ljudi, ima vedno večji obseg posla, s tem pa posledično tudi vedno večjo odgovornost. Pri poslovanju podjetnika se pogosto pojavi potreba po preoblikovanju v drugo pravnoorganizacijsko obliko. Največkrat se podjetnik preoblikuje v d. o. o. Država omogoča preoblikovanje iz samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, vendar je potrebno postopek voditi v skladu z zakonom.
Ključne besede: samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, obdavčitev, preoblikovanje
Objavljeno v DKUM: 17.11.2020; Ogledov: 1218; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (490,82 KB)

8.
Posebnosti računovodenja pri samostojnih podjetnikih, društvih in zavodih
Rok Kosi, 2019, diplomsko delo

Opis: Pri računovodenju različnih oblik organizacij prihaja do velikih razlik in posebnosti, ki jih določajo različni zakoni in ureditve. V tej diplomski nalogi sem se posvetil organizacijam oblik samostojni podjetnik, društvo in zavod. Namen je predstaviti razlike v računovodstvu, razlike glede obdavčevanja, splošne razlike organiziranosti in druge posebnosti delovanja omenjenih organizacij v primerjavi z običajnimi organizacijami. Obravnavo bom ločil na tri sklope, in sicer na posebnosti organiziranosti, posebnosti računovodskih usmeritev ter ekonomske in davčne posebnosti.
Ključne besede: Računovodenje, samostojni podjetnik, društvo, zavod
Objavljeno v DKUM: 23.12.2019; Ogledov: 1094; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

9.
Pravni in računovodski vidik preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo na primeru podjetja elektro rezec d. o. o.
Maša Dečman, 2019, diplomsko delo

Opis: Trenutne gospodarske razmere v Sloveniji prikazujejo, da se stopnja brezposelnosti znižuje. Opazimo tudi, da je vedno več ljudi, ki se odloči za samostojno podjetniško pot. Pri tem se že na začetku srečajo z vprašanjem za katero organizacijsko obliko naj se odločijo ob ustanovitvi novega podjetja. Pri malih podjetnikih, ki šele začenjajo z dejavnostjo je najbolj primerna oblika samostojnega podjetnika. Smiselno je, da podjetnik skozi čas, ko dosega dobiček in najvišjo stopnjo obdavčitve na dohodninski lestvici premisli o spremembi oz. preoblikovanju svojega podjetja. V praksi je napogostejše preoblikovanje samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, vendar ni to edino. Podjetnik lahko izbira še med drugimi kapitalskim družbami. Po Zakonu o gospodarskih družbah se lahko samostojni podjetnik preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo na dva načina: tako, da prenese podjetje na novo kapitalsko družbo ali da prenese podjetje na prevzemno kapitalsko družbo.
Ključne besede: samostojni podjetnik, s.p., družba z omejeno odgovornostjo, d.o.o., preoblikovanje podjetnika, stausno preoblikovanje.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 1263; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

10.
Zasnova in oblikovanje sodobnega spletnega mesta za samostojnega podjetnika na primeru darinka-tuina
Darinka Brešar, 2018, magistrsko delo

Opis: Prepoznavnost samostojnega podjetnika na spletu je dandanes zelo dobrodošla, v nekaterih primerih celo nujna za preživetje podjetnika samega. Velika večina strank namreč uporablja sodobne tehnologije in išče razne informacije na spletu. Stranke so postale zelo zahtevne in nekatere celo pravijo: »Če te ni na internetu, potem sploh ne obstajaš.« Seveda je še vedno veliko odvisno od narave dejavnosti, ki jo samostojni podjetnik opravlja, saj še vedno velja rek, da dober glas seže v deveto vas, vendar nam lahko spletno mesto, ki je zasnovano na sodoben način, vsekakor prinese samo korist. Stranke želijo izvedeti vedno več informacij, vendar je dobro, da so te informacije podane v enostavnem jeziku, da jih lahko razume vsak, ne glede na njegovo strokovnost. Sodobno spletno mesto lahko poleg osnovnih informacij o podjetju in njegovi dejavnosti vsebuje tudi zanimive novice, ki se jih redno posodablja, saj lahko s tem stranko vedno znova privabimo k obisku našega spletnega mesta. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na vizualno privlačnost spletnega mesta. Samostojni podjetnik lahko z zelo malo finančnega vložka sam izdela spletno mesto, saj obstaja na spletu kar nekaj brezplačnih spletnih urejevalnikov, za katera ne potrebujemo programerskih znanj in se jih lahko hitro naučimo uporabljati. Če smo kot samostojni podjetnik zelo zasedeni, lahko prosimo za pomoč strokovnjake, ki se profesionalno ukvarjajo z izdelavo sodobnih spletnih mest, saj je pomoč izkušenih strokovnjakov vedno v pomoč.
Ključne besede: spletno mesto, sodobno spletno mesto, samostojni podjetnik, stranka, vizualni spletni urejevalnik
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1413; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

Iskanje izvedeno v 6.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici