1. Čustvena samopodoba žensk po histerektomijiKaja Trafela, 2025, diplomsko delo Opis: Čustvena samopodoba vključuje občutke lastne vrednosti, zadovoljstva in samospoštovanja. Histerektomija je pogost ginekološki poseg, ki lahko pomembno vpliva na psihološko počutje žensk. Kljub izboljšanju fizičnega zdravja lahko operacija sproži občutke izgube, zmanjšane ženskosti in negativno telesno samopodobo. Psihološki vidiki histerektomije so pogosto zapostavljeni v primerjavi s fizičnimi posledicami. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je čustvena samopodoba žensk po histerektomiji.
Ključne besede: histerektomija, čustvena samopodoba, psihološke posledice
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
2. Medvrstniško nasilje pri študentih: analiza demografskih, psiholoških in akademskih dejavnikov : magistrsko deloAdriana Resnik, 2025, magistrsko delo Opis: Medvrstniško nasilje predstavlja problematiko, ki je aktualna tudi v času visokošolskega izobraževanja, njegove značilnosti pa so med študenti slabše raziskane. Namen našega magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne so značilnosti medvrstniškega nasilja pri študentih glede na vrste nasilja, spol in starost. Prav tako smo želeli preučiti akademsko uspešnost, splošno samopodobo in socialno anksioznost kot napovednike viktimizacije in nasilja pri študentih. V naši raziskavi je sodelovalo 177 slovenskih študentov, od tega jih je bilo 74 % ženskega spola, s povprečno starostjo 22,74 let (SD = 1,85). Za zbiranje podatkov o izvajanju nasilja in viktimizaciji smo uporabili slovensko priredbo Vprašalnika medvrstniških odnosov: Nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT), ki smo jo v določeni meri prilagodili za našo ciljno populacijo, poleg tega pa smo uporabili tudi Liebowitzovo lestvico socialne anksioznosti, Rosenbergovo lestvico samopodobe ter dve meri akademske uspešnosti, in sicer objektivno (povprečna ocena preteklega semestra - zimski semester 2024/25) in subjektivno (s postavko »Sem bolj študijsko uspešen od mojih sošolcev/sošolk.«, ki je del Lestvice subjektivnega akademskega uspeha). Zbirali smo tudi demografske podatke in podatke o študiju. Ugotovili smo, da se med slovenskimi študenti najpogosteje pojavljajo oblike odnosnega nasilja, sledijo besedno in telesno nasilje. V vlogi žrtve nasilja se pogosteje znajdejo mlajši študenti, medtem ko se razlike v izvajanju nasilja glede na starost niso pokazale. Rezultati so pokazali, da so moški pogosteje izvajalci nasilja kot ženske, razlik med spoloma v viktimizaciji pa v naši študiji nismo prepoznali. Akademska uspešnost se ni izkazala kot pomemben napovednik izvajanja nasilja in viktimizacije pri študentih, zaključujemo pa, da sta v sklopu napovednikov medvrstniškega nasilja pri študentih pomembna dejavnika splošna samopodoba in socialna anksioznost. Študenti z nižjo splošno samopodobo poročajo o višji viktimizaciji, omenjeni dejavnik pa ni pomemben napovednik izvajanja nasilja pri študentih. Visoka socialna anksioznost je pomemben napovednik viktimizacije, hkrati pa študenti z visoko anksioznostjo manj pogosto izvajajo nasilje. V interpretaciji smo pojasnili omenjene rezultate, njihovo uporabno vrednost, pomanjkljivosti raziskave in ideje za prihodnje študije.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, študenti, akademska uspešnost, socialna anksioznost, splošna samopodoba
Objavljeno v DKUM: 13.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,49 MB) |
3. Motivacijski in čustveni dejavniki učnega samooviranja pri srednješolcih : magistrsko deloMarusa Podbreznik, 2025, magistrsko delo Opis: Učno samooviranje je proaktivna samoregulacijska strategija, pri kateri si učenec postavlja ovire na poti do uspeha v učnih storilnostnih situacijah. Učno samooviranje prinaša negativne posledice za učne izide, obenem pa je za učence, ki se samoovirajo, že učni proces, neprijetna izkušnja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo motivacijskih in čustvenih dejavnikov, vezanih na učne storilnostne situacije, pri uporabi strategij učnega samooviranja pri srednješolcih. Preverili smo, kako se uporaba učnih samooviralnih strategij povezuje z učnim uspehom ter mediatorsko vlogo ciljnih usmerjenosti pri odnosu med strahom pred neuspehom in učnim samooviranjem. V raziskavi je sodelovalo 376 srednješolcev, od tega 223 deklet (59,5 %). Sodelovanje je zajemalo izpolnjevanje demografskih vprašanj, vprašanja, vezana na učni uspeh, Vprašalnik učnega samooviranja (ASHS), Revidiran vprašalnik ciljnih usmerjenosti (AGQ-R), Revidirano mero miselne naravnanosti (ITIS-R), Vprašalnik opisovanja samega sebe (SDQ-2) ter Vprašalnik o doživljanju neuspeha (PFAI). Izvedli smo korelacijsko analizo, hierarhično multiplo regresijo in mediacijo. Rezultati so pokazali statistično pomembno negativno korelacijo med uporabo strategij učnega samooviranja in učnim uspehom. Kot statistično pomembni napovedniki učnega samooviranja so se pokazali učna samopodoba, strah pred neuspehom in ciljni usmerjenosti v obvladovanje znanja in izkazovanje znanja. Ugotovili smo, da ciljni usmerjenosti, ki temeljita na motivu izogibanja neuspehu, delno mediirata odnos med strahom pred neuspehom in učnim samooviranjem. Ugotovitve smo ovrednotili, opozorili na pomanjkljivosti raziskave in podali predloge za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: učno samooviranje, ciljna usmerjenost, miselna naravnanost, učna samopodoba, strah pred neuspehom
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (833,98 KB) |
4. Razširjenost dismorfne telesne motnje med študenti zdravstvene negeJelena Đokić, 2025, diplomsko delo Opis: Dismorfna telesna motnja je psihiatrično stanje, ki se kaže kot pretirana osredotočenost na zaznane telesne pomanjkljivosti, pogosto neopažene s strani drugih. Motnja lahko povzroči hudo stisko, nizko samozavest in socialno izolacijo. Namen raziskave je preučiti razširjenost dismorfne telesne motnje med študenti zdravstvene nege ter njen vpliv na njihovo duševno zdravje in akademsko uspešnost.Zaključno delo temelji na deskriptivni raziskovalni metodi. Uporabili smo strokovno literaturo, pridobljeno iz mednarodno priznanih podatkovnih baz, kot so PubMed, CINAHL Ultimate, Sage in ScienceDirect. Opravljena je bila analiza in pregled izbranih virov, rezultati pa so bili prikazani s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati analize štirih raziskav kažejo, da je dismorfna telesna motnja med študenti zdravstvene nege prisotna in predstavlja pomembno psihološko obremenitev. V vseh raziskavah so bili ugotovljeni dejavniki tveganja, kot so nizka samopodoba, akademski stres in družbeni pritiski glede videza. Študenti pogosto izražajo nezadovoljstvo s telesno podobo, kar vpliva na njihovo duševno zdravje in študijsko uspešnost.
Dismorfna telesna motnja lahko negativno vpliva na samozavest, socialno življenje in akademsko uspešnost študentov zdravstvene nege. Izobraževanje o realističnih standardih telesne podobe ter dostop do psihološke pomoči sta ključna za njihovo dobro počutje. Dodatne raziskave so potrebne za razvoj učinkovitih strategij obvladovanja te motnje.
Ključne besede: dismorfna telesna motnja, študenti zdravstvene nege, duševno zdravje, telesna samopodoba, stigma, psihološki dejavniki
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (706,97 KB) |
5. Podpora socialnega okolja pri izboljšanju samopodobe pacienta z opeklinoZahra Mehdikhani Sarv, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Opekline so resna zdravstvena težava, ki vsako leto povzroči veliko smrti in dolgoročne posledice. Opekline povzročajo telesne poškodbe, bolečine in povečano tveganje za različne bolezni, kot so težave s srcem, z dihanjem in s prebavo. Poleg fizičnih posledic močno vplivajo tudi na psihološko stanje posameznika – povzročajo nizko samopodobo, depresijo in socialno izolacijo. Vidne brazgotine lahko vodijo v stigmatizacijo in težave pri vključevanju v družbo. Okrevanje zahteva celostno oskrbo, ki vključuje medicinsko zdravljenje, psihološko podporo in socialno reintegracijo. Namen zaključnega dela je bil raziskati vpliv podpore socialnega okolja na samopodobo pacientov z opeklinsko poškodbo.
Metode: Zaključno delo je bilo pripravljeno z uporabo deskriptive oziroma opisne metode. Podatke za raziskavo smo zbrali iz znanstvenih baz CINAHL Ultimate, SAGE in PubMed. Za prikaz pregleda literature smo uporabili PRISMA diagram.
Rezultati: Od skupno 229 najdenih objav smo v končno analizo vključili osem raziskav. Njihove ugotovitve izpostavljajo, da je psihosocialna podpora ključna pri izboljšanju samopodobe in splošne kakovosti življenja pri posameznikih, ki so preživeli opekline, ter pri lažjem soočanju s posledicami, tako telesnimi kot čustvenimi.
Razprava in zaključek: Podpora okolice je ključna za izboljšanje samopodobe pacienta z opeklinami. Družina, prijatelji in strokovnjaki mu z razumevanjem in s spodbudo pomagajo sprejeti spremembe, se počutiti bolj sprejeto ter lažje vključiti v vsakdanje življenje, premagati osamljenost in izboljšati počutje.
Ključne besede: socialna podpora, samopodoba, pacient, opeklina
Objavljeno v DKUM: 20.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (817,65 KB) |
6. Miselna naravnanost v šolskem okoljuKatja Polh Budja, Katja Košir, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Miselna naravnanost zajema prepričanja, ki jih imajo posamezniki o svojih osebnostnih značilnostih in sposobnostih. V raziskavi smo se osredinili na miselno naravnanost o umskih sposobnostih in jo preučili kot dejavnik učne uspešnosti, učne samopodobe, učne samoregulacije in nadarjenosti. V raziskavi je sodelovalo 232 učencev osmega in devetega razreda osnovne šole. Rezultati so pokazali, da imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh in višjo učno samopodobo v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. Ugotovili smo, da sta miselna naravnanost k rasti in učna samoregulacija pozitivno povezani. Prav tako smo ugotovili, da miselna naravnanost nima prirastne napovedne vrednosti za učno uspešnost ob učni samopodobi in učni samoregulaciji. Izkazalo se je, da so nadarjeni učenci v večji meri miselno naravnani k rasti v primerjavi z njihovimi normativnimi vrstniki in da miselna naravnanost nima moderatorskega učinka pri napovedovanju učnega uspeha glede na identificirano nadarjenost učencev.The mindset comprises the individual's beliefs about his or her most fundamental characteristics and abilities. Our research was focused on the mindset regarding mental abilities and considered it as a factor of academic achievement, academic self-concept, academic self-regulation and giftedness. The study included 232 primary school pupils from 8th and 9th grade. The results showed that pupils with a higher degree of mindset to growth have better academic achievements and higher academic self-concept compared to pupils who are mainly fixed mindset oriented. The research has shown that the growth mindset and academic self-regulation are positively related. We also found that mindset does not have an incremental predictive value for academic achievement alongside academic self-concept and academic self-regulation. It turned out that gifted pupils mindset is more mentally oriented towards growth compared to their normative peers, and that mindset does not have a moderator effect in predicting academic achievement in relation to identified pupils' giftedness.
Ključne besede: miselna naravnanost, učna uspešnost, učna samopodoba, učna samoregulacija, nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 10.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (961,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Način komunikacije vzgojitelja in samopodoba predšolskega otroka : diplomsko deloZoja Kac, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Način komunikacije vzgojitelja in samopodoba predšolskega otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature na splošno opredelili pojem komunikacije, opisali besedno in nebesedno komunikacijo in opredelili pedagoško komunikacijo ter predstavili pomen povratnih informacij, poslušanja, pohvale in kritike ter pozitivnega verbalnega okolja. V nadaljevanju smo se posvetili samopodobi predšolskega otroka. Pojasnili smo pojem samopodobe, njen razvoj in pomen za posameznika ter se nato usmerili k samopodobi predšolskega otroka. Opredelili smo samopodobo vzgojitelja in njegovo vlogo pri razvoju samopodobe predšolskih otrok in našteli nekaj strategij za razvijanje pozitivne samopodobe. Nato smo povzeli vpliv komunikacije vzgojitelja na razvoj samopodobe predšolskih otrok.
V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati in interpretacija intervjujev z diplomiranimi vzgojitelji in vzgojiteljicami predšolskih otrok iz štirih različnih vrtcev Savinjske regije. Zanimalo nas je, kako vzgojiteljeva komunikacija vpliva na razvoj samopodobe predšolskih otrok. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da vzgojitelji, vključeni v raziskavo, menijo, da komunikacija pomembno vpliva in lahko spodbuja ali zavira razvoj samopodobe predšolskega otroka.
Ključne besede: pedagoška komunikacija, samopodoba, vzgojitelj, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 18.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,30 MB) |
8. Povezanost med samopodobo in prijateljstvom pri osnovnošolcih : magistrsko deloAmanda Šardi, 2024, magistrsko delo Opis: Pozitivno sprejemanje samega sebe je ključno za obvladanje vsakodnevnih izzivov in negovanje zdravih odnosov, medtem ko prijateljstva zagotavljajo ključno podporo, sprejemanje in občutek pripadnosti. V magistrskem delu smo raziskovali povezavo med samopodobo in prijateljstvom pri osnovnošolcih. Zanimalo nas je, kakšna je povezava med samopodobo in številom prijateljev, kako se samopodoba spreminja glede na starost in glede na priljubljenost. V teoretičnem delu smo naredili pregled ugotovitev o mladostništvu, samopodobi in prijateljstvu, v empiričnem delu pa smo s kvantitativno metodologijo preučili povezavo med skupno samopodobo in številom vzajemnih prijatelstjev ter raziskali morebitne razlike med različnimi starostnimi skupinami. V raziskavi je sodelovalo 187 učencev petih in osmih razredov. Ugotovili smo, da obstaja kompleksna povezava med skupno samopodobo, številom vzajemnih prijateljstev in priljubljenostjo pri učencih. Učenci s pozitivnejšo skupno samopodobo imajo običajno več prijateljev, vendar skupna samopodoba z napredovanjem v višje razrede postaja bolj negativna. Število vzajemnih prijateljstev ostaja relativno stabilno glede na starost. Zaznana priljubljenost, tako s strani sošolcev kot posameznika samega, je povezana s pozitivnejšo skupno samopodobo, medtem ko je podcenjevanje lastne priljubljenosti
IV negativno povezano s skupno samopodobo. Rezultati podpirajo pomen razvoja zdrave samopodobe in pozitivnih odnosov med vrstniki.
Ključne besede: samopodoba, prijateljstvo, osnovnošolci, priljubljenost, vrstniški odnosi
Objavljeno v DKUM: 24.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,50 MB) |
9. Vpliv številčnega ocenjevanja pri likovni in glasbeni umetnosti ter športu na samopodobo učencev v 4. in 5. razredu : magistrsko deloLina Likavec, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je raziskati, v kolikšni meri vpliva številčno ocenjevanje pri predmetih šport, likovna in glasbena umetnost na splošno in učno samopodobo učencev 4. in 5. razreda. Želeli smo ugotoviti, kako učenci dojemajo številčno ocenjevanje, kako vpliva na njihovo počutje, ali obstajajo razlike med deklicami in dečki glede vpliva na njihovo samopodobo. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej razčlenimo koncept samopodobe, njene sestavine in strukturo. V nadaljevanju izpostavimo samopodobo osnovnošolskega otroka. Še posebej smo opredelili učno samopodobo in njene vplivne dejavnike. Podrobneje smo proučili številčno ocenjevanje pri predmetih šport, likovna in glasbena umetnost ter njegove potencialne vplive na splošno in učno samopodobo učencev. Empirični del magistrskega dela pa se nanaša na kvantitativno raziskavo, v kateri so sodelovali 204 učenci 4. in 5. razreda iz treh slovenskih šol. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati raziskave so pokazali, da številčno ocenjevanje povečini ne vpliva na splošno samopodobo učencev pri nobenem izmed teh treh predmetov, hkrati pa je možno razbrati, da številčno ocenjevanje najbolj vpliva na učno samopodobo otrok pri predmetu šport. Prav tako smo ugotovili, da je pri predmetu likovna umetnost možno zaznati tendenco, da številčno ocenjevanje bolj vpliva na mnenje o lastnih likovnih sposobnostih pri dečkih kot deklicah.
Ključne besede: samopodoba, številčno ocenjevanje, šport, likovna umetnost, glasbena umetnost
Objavljeno v DKUM: 24.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (881,49 KB) |
10. Raziskovanje všečnosti pokrajine : eksperimentalna primerjava Avatarja, Kitajske in HavajevKaja Šetinc, 2024, magistrsko delo Opis: Ali so turistom fiktivno pretirane pokrajine bolj všeč kot realistične? Magistrska naloga raziskuje všečnost realističnih in fiktivnih predstavitev pokrajin z uporabo eksperimentalne primerjave med slikami dejanskih destinacij na Kitajskem in Havajih ter prizori iz filma »Avatar: Pot vode«. Teorija tekočnosti obdelave zagovarja, da lahko fiktivne, tj. pretirane in izmišljene pokrajine bolj privlačijo turiste zaradi nenavadnosti in edinstvenosti, v nasprotju z realističnimi pokrajinami na Zemlji. Tako smo na podlagi tega zastavili hipoteze in izvedli raziskavo s 400 anketiranci. Njihova naloga je bila oceniti privlačnost prikazanih pokrajin. Pričakovano je bilo, da bodo fiktivne pokrajine zaradi pretiravanja resničnih, že obstoječih pokrajin, bolj privlačne, a so rezultati pokazali ravno nasprotno. Čeprav so fiktivne destinacije všečne, je bilo ugotovljeno, da so udeleženci raje izbrali realistične predstavitve pokrajin, ki so sprožile večjo željo po obisku in so se z njimi udeleženci bolj poistovetili z aktualno in idealno samopodobo v navezavi s podobo destinacije. Povezava rezultatov nakazuje na močno povezanost Slovencev z naravo, saj so izbrali pristne in realistične destinacije nad fiktivnimi. Poleg tega so bile realistične podobe pokrajin visoke kakovosti in opremljene z zeleno/modro barvno paleto, s čimer se predstavlja tudi Slovenija. Raziskava je korak bližje k razumevanju turistične promocije v Sloveniji, ki poudarja pomembnost resničnosti in skladnosti samopodobe.
Ključne besede: Všečnost pokrajine, realističnost vs. fiktivnost, turistična promocija, želja po obisku destinacije, samopodoba, Avatar: Pot vode
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,36 MB) |
