1. Fenolne spojine v lubju pri medvrstnih križancih bezgaBlaž Stajnko, 2020, diplomsko delo Opis: Fenolne spojine, ki so v različnih delih rastlin, tudi v skorji, se omenjajo kot pomembni antioksidanti. V sklopu diplomskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolnih spojin in topnih taninov v ekstraktih skorje pri različnih medvrstnih križancih bezga. V raziskavo smo vključili 60 medvrstnih križancev in nekaterih vrstah bezga. Za ekstrakcijo fenolnih spojin smo uporabili 50-% vodno raztopino metanola in 70-% vodno raztopino acetona. Vsebnost skupnih fenolnih spojin in topnih taninov smo določili s Folin-Ciocalteu reagentom. Rezultate smo podali v mg GAE (ekvivalent galne kisline)/ g suhe snovi (SS). Skorja bezga v povprečju vsebuje 18,21 mg GAE/g SS skupnih fenolnih spojin, od katerih je 11,06 mg GAE/g SS topnih taninov. Glede na vsebnost skupnih fenolov in topnih taninov obstajajo med različnimi vrstami, kot tudi med različnimi medvrstnimi križanci bezga sorazmerno velike razlike.
Ključne besede: bezeg (Sambucus spp.), skorja, fenolne spojine, tanini
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 1106; Prenosov: 99
 Celotno besedilo (1,75 MB) |
2. Morfološke značilnosti listov medvrstnih križancev bezgaMetka Weiss Boltar, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Bezgi (rod Sambucus) predstavljajo pestro skupino vrst, ki imajo lahko številne enake ali podobne lastnosti, v marsičem pa se zelo razlikujejo. Naša raziskava je obsegala 157 rastlin/genotipov iz 44 različnih kombinacij medvrstnih križanj, ki se vzdržujejo v genski banki Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Z različnimi meritvami, štetjem in primerjanjem smo opisali nekatere ključne morfološke značilnosti listov. Na vsaki opazovani rastlini smo izbrali najbolj tipičen povsem razvit list in izmerili dolžino celega lista, dolžino peclja, dolžino in širino vršnega lističa ter razdaljo od baze do linije, ki opredeljuje maksimalno širino vršnega lističa. Poleg tega smo prešteli število vseh lističev, ki sestavljajo list, število nedeljenih lističev in število lističev drugega reda (če so obstajali) ter morebitne priliste. Od kvalitativnih lastnosti smo določili obliko listnega roba, konice in baze. Pri opazovanih križancih je bil rob vršnega lističa napiljen oz. nažagan, konica podaljšana, baza pa ostrokotna ali razširjena (zaobljena). V drugem delu raziskave smo na vsaki vzorčeni rastlini izbrali najmlajši že povsem razvit list in na njem s kromometrom kvantitativno določili barvo vršnega lističa in lističa levo in desno od njega ter izračunali povprečje vseh treh meritev. Čeprav so nekatere rastline pripadale isti hibridni kombinaciji, so se njihovi listi med seboj razlikovali tudi po več kot eni lastnosti.
Ključne besede: Sambucus spp., bezeg, medvrstni križanci, list, morfologija
Objavljeno v DKUM: 25.01.2019; Ogledov: 1668; Prenosov: 96
Celotno besedilo (972,47 KB) |
3. Regeneracija do tal porezanih medvrstnih hibridov bezgaAna Starman, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Vsakoletno mulčenje bezgov bi lahko nadomestilo obrezovanje, poenostavilo obiranje plodov in socvetij ter povečalo produktivnost. V raziskavi smo spremljali sposobnost obraščanja 46 različnih medvrstnih hibridov bezga (skupno 159 rastlin), ki smo jih na začetku aprila 2018 porezali do tal. Želeli smo predvideti odziv medvrstnih križancev na spomladansko mulčenje. V treh terminih smo obravnavali različne morfološke parametre, ki bi skupaj opredelili sposobnost obraščanja. V prvem terminu smo merili premer grma pri bazi, dolžino najkrajšega in najdaljšega poganjka, določali smo število poganjkov, število listov in nodijev na najdaljšem in najkrajšem poganjku ter dolžino in premer 3. internodija na najkrajšem in najdaljšem poganjku. Dolžino najdaljšega poganjka smo merili v drugem in tudi v tretjem terminu, ko smo ponovno določali število nodijev najdaljšega poganjka, spremljali prisotnost cvetenja in zalistnikov ter merili dolžino vršnega, 2. in 3. internodija pod vrhom najdaljšega poganjka pri križancih, ki so takrat že cveteli. Medvrstni križanci so se med seboj zelo razlikovali po času cvetenja, številu in dolžini poganjkov, razlike so bile prisotne tudi znotraj posameznih analiziranih križancev. Raziskava je pokazala, da nekateri medvrstni križanci ne prenesejo ali pa slabo prenesejo rez do tal. To so predvsem tisti, ki imajo le en sam poganjek. Najboljši za gojenje v kombinaciji s spomladanskim mulčenjem do tal bi bili križanci, ki imajo veliko število poganjkov, so nižje rasti in zacvetijo do polovice julija.
Ključne besede: Bezeg, Sambucus spp., medvrstni križanci, rez do tal, regeneracija
Objavljeno v DKUM: 10.09.2018; Ogledov: 1131; Prenosov: 132
Celotno besedilo (897,97 KB) |
4. Vsebnost sladkorjev in organskih kislin v socvetjih in jagodah bezgaValentina Kokošinek, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost posameznih in skupnih sladkorjev ter organskih kislin v socvetjih in jagodah nekaterih vrst ter medvrstnih križancev bezga. Koncentracije sladkorjev in organskih kislin v vodnih ekstraktih smo določili s tekočinsko kromatografijo. V socvetjih je prevladovala jabolčna kislina s povprečno vrednostjo 1,49 g/100 g suhe snovi. Genotip z najvišjo vsebnostjo jabolčne kisline v socvetjih je bil križanec (JA × NI) × NI2 (2,42 g/100 g). V jagodah je bila najbolj zastopana citronska kislina (3,86 g/100 g), sledile so jabolčna, šikimska in fumarna s povprečnimi vrednostmi 1,34 g/100 g, 25,57 mg/100 g in 5,45 mg/100 g (suhe snovi). Med genotipi sta glede na najnižje in najvišje vsebnosti citronske kisline v jagodah izstopala (JA × NI) × RAC (0,004 g/100 g) in (JA × NI) × CER (1,35 g/100 g). Povprečna vsebnost glukoze in fruktoze v socvetjih je bila 3,04 g/100 g in 2,36 g/100 g (suhe snovi) in v jagodah 15,35 g/100 g in 6,87 g/100 g (suhe snovi). Najnižjo vsebnost glukoze v bezgovih socvetjih smo določili v genotipu JA × (JA × NI)1 najvišjo v (JA × NI) × (CER × NI). Spermanov korelacijski koeficient ni pokazal značilne korelacijske povezanosti med vsebnostjo kislin in sladkorjev v socvetjih in jagodah.
Ključne besede: bezeg, Sambucus spp., medvrstni križanci, socvetja, jagode, vodni ekstrakti, sladkorji, kisline
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 2451; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,97 MB) |
5. RAZMNOŽEVANJE BEZGOV IN NJIHOVIH MEDVRSTNIH KRIŽANCEV S POTAKNJENCIHelena Levičnik, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na dveh genotipih črnega bezga (Sambucus nigra L.) in različnih medvrstnih hibridih. Namen raziskave je bil proučiti vpliv genetske strukture, substrata, tipa potaknjenca, termina potikanja in različnih koncentracij rastnega regulatorja 1H-indolbutanojske kisline (IBA) (5g/kg in 10g/kg) na ukoreninjanje in morfološke lastnosti bezgovih potaknjencev. Poskus je potekal v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Potaknjenci so koreninili pod polietilensko folijo. Rastlinski material smo nabirali v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, Genski banki Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter v okolici omenjene fakultete. Raziskava je pokazala, da na uspešnost ukoreninjenja vplivajo genotip, termin in tretiranje z rasnim regulatorjem. Substrat in tip potaknjenca nista imela vpliva.
Ključne besede: bezeg, Sambucus spp., medvrstni hibridi, vegetativno razmnoževanje, potaknjenci
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 2688; Prenosov: 294
Celotno besedilo (643,49 KB) |
6. Povezanost vsebnosti vitamina C v cvetovih in plodovih različnih genotipov bezgaŠpela Pertinač, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Namen raziskave je bil določiti celokupno vsebnost vitamina C v cvetovih in jagodah različnih genotipov bezga (Sambucus spp.) ter ugotoviti ali obstaja povezanost med vsebnostjo v cvetovih in jagodah. Zbrali smo vzorce socvetij v polnem cvetenju in povsem dozorelih jagod. Ekstrakcijo vitamina C smo izvedli z dodatkom 3 % raztopine metafosforjeve kisline (MPA). Za redukcijo dehidroaskorbinske kisline (DHA) v askorbinsko kislino (AA) smo dodali raztopino ditiotreitola (DTT) v trisu. Vsebnosti vitamina C v ekstraktih bezgovih cvetov in jagod smo določevali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Vrednost izmerjenega vitamina C v cvetovih je bila med 3,37 mg/g in 8,12 mg/g suhe snovi, v jagodah pa med 5,76 mg/100 g in 42,32 mg/100 g svežega vzorca. Pearson-ov koeficient korelacije je znašal 0,601; kar kaže na statistično značilno korelacijsko povezanost med vsebnostjo vitamina C v cvetovih in jagodah.
Ključne besede: vitamin C, askorbinska kislina, bezeg, Sambucus spp., bezgovi cvetovi, bezgove jagode
Objavljeno v DKUM: 14.09.2015; Ogledov: 1705; Prenosov: 247
Celotno besedilo (1005,08 KB) |
7. |
8. Primerjava različnih metod izolacije DNA pri bezgu (Sambucus spp.)Eva Leopold, 2011, diplomsko delo Opis: Cilj študije je bil ugotoviti, katere izolacije DNA so kvalitativno, časovno in stroškovno najbolj smotrne za uporabo. V raziskave smo vključili štiri različne metode izolacije DNA, in sicer klasično CTAB metodo ter tri metode izolacije s kompleti: Wizard Genomic DNA Purification Kit (Promega), Total DNA Purification Kit (Invitrogen) in avtomatsko metodo izolacije z napravo QIAcube (Qiagen) in kompletom DNeasy plant Mini Kit (Qiagen). Vzorce bezga (Sambucus spp.) smo v letih 2010 in 2011 izolirali v laboratoriju za genetiko Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Izhodiščni material bezga je bil iz narave, iz rastlinjaka in iz tkivnih kultur. Izolirano DNA smo pogledali na agaroznem gelu in fluorometrično izmerili koncentracijo DNA. Po statistični obdelavi podatkov smo ugotovili, da metoda izolacije statistično značilno vpliva na kakovost in donos izolirane DNA, hkrati pa sta kakovost in donos povezana s stroški izolacije. Pri dražjih metodah izolacije je izolirana DNA bolj kakovostna, donos izolirane DNA pa nižji. Časovno je izolacija DNA z že pripravljeni kompleti precej krajša, stroškovno pa dražja v primerjavi z uveljavljeno in pogosto uporabljeno metodo CTAB.
Ključne besede: izolacija DNA/ bezeg/ Sambucus spp.
Objavljeno v DKUM: 27.06.2011; Ogledov: 4517; Prenosov: 500
Celotno besedilo (2,09 MB) |
