| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IN VITRO RAZMNOŽEVANJE ŽAJBLJA (Salvia officinalis L.)
Dalia Bencik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letih 2012–2014 smo v in vitro razmerah s tehniko tkivnih kultur razmnoževali žajbelj (Salvia officinalis L.). V poskus smo vključili izsečke S. officinalis kot izhodiščni material za gojenje v in vitro razmerah ter jih dali na indukcijsko gojišče. Rastlinski material smo z uporabo petih različnih metod sterilizacije predhodno površinsko sterilizirali. Najbolj uspešna je bila sterilizacija pri 15 minutnem obravnavanju s 50% etanolom in DICO. Druga naloga raziskave je bila najti čim bolj primerno gojišče za uspešno razmnoževanje žajblja. Pripravili smo tri različna gojišča G1, G2 in G3, ki so se med seboj razlikovala po vsebnosti rastnih regulatorjev. Največ poganjkov smo namnožili na gojišču G2, ki je vsebovalo BAP v koncentraciji 1 mg/l in IAA v koncentraciji 0,5 mg/l. Tretji del raziskave pa je bil povezan s koreninjenjem. Uporabili smo dve različni gojišči, K1 in K2. Število ukoreninjenih rastlin pri K1 je predstavljalo 82 %, pri K2 pa 79 % vseh rastlin. Na obeh gojiščih smo dobili dobre rezultate. V zaključnem delu raziskave smo rastline aklimatizirali v mini rastlinjakih. Po enem mesecu opazovanja smo prišli do zaključka, da so bile rastline uspešno aklimatizirane.
Ključne besede: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, žajbelj, Salvia officinalis L
Objavljeno v DKUM: 22.04.2016; Ogledov: 2107; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
GENERATIVNO IN VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE ŽAJBLJA (Salvia officinalis L.)
Vanja Vantur, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil proučiti uspešnost razmnoževanja žajblja (Salvia officinalis L.) na generativni in vegetativni način. Pri generativnem razmnoževanju smo proučevali vpliv okolja in termina setve na vznik in na morfološke značilnosti sejancev. Semena smo sejali v treh terminih v dveh okoljih: v steklenjaku in v plastenjaku. Ugotovili smo, da so semena bolje vzniknila v plastenjaku v vseh treh terminih. V prvem terminu je bil vznik 32-odstoten, v drugem 40-odstoten, in v tretjem 52-odstoten. Prav tako so sejanci, ki smo jih gojili v plastenjaku, imeli v 2. in 3. terminu setve statistično značilno večje število listov, bili so krajši in razvili so močnejši koreninski sistem. Pri potaknjencih smo v treh terminih proučevali vpliv rastnega regulatorja, indol-3-maslene kisline v koncentraciji 0,1 %, na ukoreninjanje in morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev. Potaknjence smo koreninili v steklenjaku v dveh okoljih: v okolju megljenja in pod polietilensko folijo. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je v obeh okoljih prvi termin potikanja (1. julij) najprimernejši, saj smo dosegli nad 93-odstotno ukoreninjenost. V okolju megljenja se uspešnost koreninjenja podaljša do konec avgusta. Dodajanje rastnega regulatorja vpliva na povečanje določenih morfoloških lastnosti.
Ključne besede: žajbelj, Salvia officinalis L., generativno razmnoževanje, vegetativno razmnoževanje, rastni regulator
Objavljeno v DKUM: 30.03.2015; Ogledov: 2700; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (942,30 KB)

Iskanje izvedeno v 4.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici