SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ŽENSKO PODJETNIŠTVO V SAŠA REGIJI
Metka Tratnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Ženska ima dandanes težko nalogo. Poleg enakopravnosti, ki si jo ženske že vrsto let skušamo izboriti, moramo opravljati še vrsto nalog, ki izhajajo še iz preteklosti. Moramo biti dobre žene, mame in pridne gospodinje. Seveda se pri vsem tem težko najde čas za razmišljanje o podjetniški ideji in roko na srce, to opravilo je vrsto let pripadalo moškim, do sedaj. Žalostno je, da je danes vse več žensk brezposelnih in vsaka prva zaposlitev žensk, predvsem mladih, je težja kot je bila včasih. Tudi Evropska komisija je ugotovila, da je potrebna dodatna spodbuda. Če pogledamo statistične podatke ugotovimo, da smo ženske bolj racionalne, potrebujemo več podpore, predvsem pa delamo bolj premišljeno. Žensko podjetništvo v Sloveniji počasi narašča, a vendar, če nas primerjamo z ZDA, so ženske tam po podjetništvu skoraj izenačene z moškimi. Na temo ženskega podjetništva je bilo že veliko napisanega, vendar se pomena žensk kot podjetnic še premalo zavedamo in premalo vemo o njem. Predmet diplomskega seminarja je predstavitev podjetništva in proučevanje ženskega podjetništva s teoretične in empirične plati na območju savinjsko šaleške regije (v nadaljevanju SAŠA regija).
Ključne besede: žensko podjetništvo, podjetništvo, SAŠA regija
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1290; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

2.
ODMEVI OTROŠKE LIKOVNE PRIMARNOSTI V MODERNIZMU IN SODOBNI UMETNOSTI
Doroteja Kelenc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu želim predstaviti vpliv otroške likovne primarnosti v modernizmu in sodobni umetnosti. Za lažji prehod k jedru problematike sem prvi del posvetila pojmu modernizma, simboliki barve ter otroški risbi. Sledi primerjava del tako svetovnih kot tudi slovenskih umetnikov, tako sem obravnavala dela Paula Kleeja (Adam in mala Eva, 1921), Joana Mirója (Bikoborba, 1945), Jeana Dubuffeta (Ženska meša kavo, 1945), Gabriela Stupico (Skica za deklico pri mizi z igračami, brez signacije), Vladimirja Makuca (Bela ptica, 1986). Zadnji del posvečam slovenski sodobni umetnici Saši Bezjak (1971), ki je zavestno opustila akademskost in se obrnila k sebi. V otroško risbo, prepleteno z likovno primarnostjo in minimalnimi izrazili, pa je vpletla svojo osebno zgodbo. Diplomsko delo temelji na prepoznavanju in interpretaciji teh del kakor tudi na primerjavi z otroško izraznostjo ter primarnostjo. Dotika se vprašanj univerzalnosti likovne govorice ter uporabe minimalnih izraznih in likovnih sredstev.
Ključne besede: Modernizem, slovenska sodobna umetnost, otroška risba, likovna primarnost, otroška izraznost, Joan Miró, Paul Klee, Jean Dubuffet, Gabriel Stupica, Vladimir Makuc, Saša Bezjak
Objavljeno: 20.09.2013; Ogledov: 937; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

3.
4.
Aleksander Dev na Ptuju
Eva Murko, 2017, diplomsko delo

Opis: Aleksander Dev (1903—1967) je moderno usmerjen arhitekt, ki je deloval v Mariboru in bližnji okolici od tridesetih do šestdesetih let dvajsetega stoletja. Bil je eden od pionirjev mariborske moderne arhitekture v medvojnem času. Po končanem šolanju pri Jožetu Plečniku (1872—1957) v Ljubljani se je usmeril predvsem v funkcionalizem, opazijo pa se tudi odmevi ekspresionizma, stanovanjske gradnje devetnajstega stoletja in vplivi mentorja Plečnika. Njegov opus je širok in zajema predvsem stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikovanje pohištva in notranje opreme, preureditev prostorov, v manjši meri tudi regulacije ulic, ukvarjanje s tipografijo. Pričujoče diplomsko delo obravnava arhitekturna dela Aleksandra, poznanega tudi pod imenom Saša, Deva na Ptuju, ki so nastala v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Za boljše razumevanje se naloga na začetku osredotoči na Devove mariborske gradnje, to so stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev (1930—1931), Hranilnica dravske banovine (1931—1932), Gospodarska zavarovalna zadruga Drava (1937—1940) ter Hutterjev blok (1940—1941). V primerjavi z omenjenimi se drugi del naloge posveti ptujskim gradnjam, to so Brenčičeva hiša, na kateri so opazni vplivi Plečnika, funkcionalistična Jedličkova hiša, enodružinska hiša Lešnik ter adaptacija obrambnega stolpa ob Dravi v Vinarski muzej, ki stoji na Dravski ulici, za katero je Dev leta 1937 pripravil regulacijski načrt. Gre za poskus umestitve teh projektov v Devov opus, ki še do danes ni bil sistematsko obdelan in kritično analiziran.
Ključne besede: Aleksander Dev, Saša Dev, arhitektura 20. stoletja, funkcionalizem, ekspresionizem, ptujska moderna arhitektura, mariborska moderna arhitektura, Jože Plečnik, stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske banovine, Hutterjev blok, Brenčičeva hiša, Jedličkova hiša, Vinarski muzej Ptuj
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 143; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (7,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici