| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava slovenskih podjetniških inkubatorjev z vidika podpore start-up podjetjem
Karmen Friškovec, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je primerjava slovenskih podjetniških inkubatorjev z vidika podpore start-up podjetjem. V magistrskem delu smo želeli opredeliti vlogo in pomen podjetniškega ekosistema v Sloveniji, predvsem se osredotočiti na start-up ekosistem in proučiti izbrane vidike podpore za podjetja. V teoretičnem delu smo analizirali, katere inštitucije v Sloveniji zagotavljajo podporno okolje za podjetništvo, nato smo predstavili, kakšna je vloga inštitucij podpornega okolja pri spodbujanju podjetništva, predvsem smo se osredotočili na podjetniško, inovativno in finančno okolje. Proučili smo, kakšne storitve ponujajo proučevani podjetniški in univerzitetni inkubatorji ter na podlagi tega izdelali primerjavo, ki prikazuje, katere storitve so inkubatorjem skupne oziroma ali se le-ti morda med seboj razlikujejo glede na slabšo ali boljšo ponudbo. V empiričnem delu smo se osredotočili na SAŠA inkubator, ki sodi med podjetniške inkubatorje ter predstavili enega izmed njegovih programov Startup trampolin oziroma kot so ga poimenovali v letošnjem letu, Startup generator. S spremljanjem programa smo želeli ugotoviti, ali pripomore k temu, da so start-up podjetja ob vstopu na trg bolj suverena in samozavestna. Udeležencem letošnjega Startup generatorja smo v izpolnitev posredovali anketi vprašalnik, na osnovi katerega smo preučili, ali tovrstne storitve, kot so na primer intenzivni programi za razvoj podjetniške ideje, res pripomorejo k samozavestnejšemu in hitrejšemu vstopu na trg oziroma ali udeleženci tekom programa pridobijo več znanja kot so ga imeli pred udeležbo na Startup generatorju. Prišli smo do ugotovitev, da so udeleženci programa zadovoljni z izvedbo samega programa kot tudi z izvedbo delavnic in da so tekom progama pridobili manjkajoča znanja oziroma svoje obstoječa znanja še izboljšali. Nekateri izmed njih so pridobili še celo več znanja kot je bilo potrebno. Izvedba delavnic se jim je zdela strokovna, saj je pokrivala področja od ideje do nastanka ter prodaje produkta. Analiza vprašalnika je pokazala, da so samo trije vključeni udeleženci že prejeli finančno podporo s strani države, medtem ko še nihče izmed anketiranih ni prejel finančne podpore s strani poslovnih angelov. Anketirani udeleženci bi program Startup generator vsekakor priporočili prijatelju ali znancu, ki se želi preizkusiti na samostojni karierni poti. Glede na analizo rezultatov lahko sklepamo, da tovrstni intenzivni programi za razvoj podjetniške ideje, kot je Startup generator, v veliki meri pripomorejo k samozavestnejšemu in hitrejšemu vstopu start-up podjetij na trg.
Ključne besede: podjetništvo, podporno okolje, podjetniški inkubator, univerzitetni inkubator, SAŠA inkubator, Startup generator
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 859; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

2.
Ilustracija v starejših knjižnih izdajah Ivana Cankarja
Manuela Dajnko, 2019, magistrsko delo

Opis: Predmet magistrske naloge je ilustracija (likovna oprema) starejših knjižnih izdaj pisatelja Ivana Cankarja (1876–1918), in sicer del, ki so izšla za časa njegovega življenja. Na slovenskem ozemlju je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje še posebej izstopajoča ilustracija, ki se je napajala iz secesije. V času okrog 1900 je bil pomen ilustracije bistveno večji kakor danes. Med pisateljem Cankarjem in likovnimi umetniki (Ivanom Jagrom (1871–1959), Matijo Jamo (1872–1947), Hinkom Smrekarjem (1883–1942) in drugimi) so se spletle tesne prijateljske vezi, kar se je odražalo v njihovem uspešnem sodelovanju. V nalogi so analizirana tudi naslednja vprašanja, kako so sodelovali založnik, pisatelj in ilustrator, od kod so prihajali umetniški vplivi, koliko pozornosti je v primerjavi z besedilom bilo namenjene ilustraciji, v kolikšni meri so bila v pisateljevem času ilustrirana sodobna književna dela in kako je bila ilustracija sprejeta s strani kritikov. Podrobneje so obravnavane ilustracije Hinka Smrekarja za knjigo Krpanova kobila. Osvetljena sta vloga knjižnih založnikov pri izdaji knjig in vprašanje, kakšno vrsto literature so izdajali; naloga poskuša odgovoriti na vprašanje, kako so določali oziroma se odločali, kateri deli besedila bodo ilustrirani (oziroma ali je bila izbira prepuščena samemu likovnemu umetniku) in na kakšen način so izbirali ilustratorje (je bilo to na podlagi priporočil, prijateljskih vezi ali česa drugega). Posebej je izpostavljen pomembni založnik slovenskih modernistov – Leopold (Lavoslav) Schwentner (1865–1952), ki je s Cankarjem razvil dolgoletno in plodno sodelovanje. V sklepu so podana ključna spoznanja magistrskega dela in izpostavljen znanstveni prispevek k umetnostnozgodovinskemu področju. Naloga vključuje seznam in katalog prvih Cankarjevih ilustriranih izdaj.
Ključne besede: ilustracija, knjižna ilustracija, Ivan Cankar, Lavoslav Schwentner, pisemska korespondenca, založniki, Ivan Jager, Matija Jama, Ivan Žabota, Hinko Smrekar, Fran Tratnik, Maksim Gaspari, Saša Šantel, Rihard Jakopič
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1524; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (7,89 MB)

3.
Aleksander Dev na Ptuju
Eva Murko, 2017, diplomsko delo

Opis: Aleksander Dev (1903—1967) je moderno usmerjen arhitekt, ki je deloval v Mariboru in bližnji okolici od tridesetih do šestdesetih let dvajsetega stoletja. Bil je eden od pionirjev mariborske moderne arhitekture v medvojnem času. Po končanem šolanju pri Jožetu Plečniku (1872—1957) v Ljubljani se je usmeril predvsem v funkcionalizem, opazijo pa se tudi odmevi ekspresionizma, stanovanjske gradnje devetnajstega stoletja in vplivi mentorja Plečnika. Njegov opus je širok in zajema predvsem stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikovanje pohištva in notranje opreme, preureditev prostorov, v manjši meri tudi regulacije ulic, ukvarjanje s tipografijo. Pričujoče diplomsko delo obravnava arhitekturna dela Aleksandra, poznanega tudi pod imenom Saša, Deva na Ptuju, ki so nastala v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Za boljše razumevanje se naloga na začetku osredotoči na Devove mariborske gradnje, to so stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev (1930—1931), Hranilnica dravske banovine (1931—1932), Gospodarska zavarovalna zadruga Drava (1937—1940) ter Hutterjev blok (1940—1941). V primerjavi z omenjenimi se drugi del naloge posveti ptujskim gradnjam, to so Brenčičeva hiša, na kateri so opazni vplivi Plečnika, funkcionalistična Jedličkova hiša, enodružinska hiša Lešnik ter adaptacija obrambnega stolpa ob Dravi v Vinarski muzej, ki stoji na Dravski ulici, za katero je Dev leta 1937 pripravil regulacijski načrt. Gre za poskus umestitve teh projektov v Devov opus, ki še do danes ni bil sistematsko obdelan in kritično analiziran.
Ključne besede: Aleksander Dev, Saša Dev, arhitektura 20. stoletja, funkcionalizem, ekspresionizem, ptujska moderna arhitektura, mariborska moderna arhitektura, Jože Plečnik, stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske banovine, Hutterjev blok, Brenčičeva hiša, Jedličkova hiša, Vinarski muzej Ptuj
Objavljeno v DKUM: 20.10.2017; Ogledov: 2741; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (7,48 MB)

4.
Saša Jazbec: Man taucht in eine andere Welt ein ...
Dejan Kos, 2011, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: Jazbec Saša: Man taucht in eine andere Welt ein ---, literarne vede, literarna metodologija, literarna didaktika, ocene in poročila, študij, branje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2017; Ogledov: 1107; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (351,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
ODMEVI OTROŠKE LIKOVNE PRIMARNOSTI V MODERNIZMU IN SODOBNI UMETNOSTI
Doroteja Kelenc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu želim predstaviti vpliv otroške likovne primarnosti v modernizmu in sodobni umetnosti. Za lažji prehod k jedru problematike sem prvi del posvetila pojmu modernizma, simboliki barve ter otroški risbi. Sledi primerjava del tako svetovnih kot tudi slovenskih umetnikov, tako sem obravnavala dela Paula Kleeja (Adam in mala Eva, 1921), Joana Mirója (Bikoborba, 1945), Jeana Dubuffeta (Ženska meša kavo, 1945), Gabriela Stupico (Skica za deklico pri mizi z igračami, brez signacije), Vladimirja Makuca (Bela ptica, 1986). Zadnji del posvečam slovenski sodobni umetnici Saši Bezjak (1971), ki je zavestno opustila akademskost in se obrnila k sebi. V otroško risbo, prepleteno z likovno primarnostjo in minimalnimi izrazili, pa je vpletla svojo osebno zgodbo. Diplomsko delo temelji na prepoznavanju in interpretaciji teh del kakor tudi na primerjavi z otroško izraznostjo ter primarnostjo. Dotika se vprašanj univerzalnosti likovne govorice ter uporabe minimalnih izraznih in likovnih sredstev.
Ključne besede: Modernizem, slovenska sodobna umetnost, otroška risba, likovna primarnost, otroška izraznost, Joan Miró, Paul Klee, Jean Dubuffet, Gabriel Stupica, Vladimir Makuc, Saša Bezjak
Objavljeno v DKUM: 20.09.2013; Ogledov: 2107; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

6.
ŽENSKO PODJETNIŠTVO V SAŠA REGIJI
Metka Tratnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Ženska ima dandanes težko nalogo. Poleg enakopravnosti, ki si jo ženske že vrsto let skušamo izboriti, moramo opravljati še vrsto nalog, ki izhajajo še iz preteklosti. Moramo biti dobre žene, mame in pridne gospodinje. Seveda se pri vsem tem težko najde čas za razmišljanje o podjetniški ideji in roko na srce, to opravilo je vrsto let pripadalo moškim, do sedaj. Žalostno je, da je danes vse več žensk brezposelnih in vsaka prva zaposlitev žensk, predvsem mladih, je težja kot je bila včasih. Tudi Evropska komisija je ugotovila, da je potrebna dodatna spodbuda. Če pogledamo statistične podatke ugotovimo, da smo ženske bolj racionalne, potrebujemo več podpore, predvsem pa delamo bolj premišljeno. Žensko podjetništvo v Sloveniji počasi narašča, a vendar, če nas primerjamo z ZDA, so ženske tam po podjetništvu skoraj izenačene z moškimi. Na temo ženskega podjetništva je bilo že veliko napisanega, vendar se pomena žensk kot podjetnic še premalo zavedamo in premalo vemo o njem. Predmet diplomskega seminarja je predstavitev podjetništva in proučevanje ženskega podjetništva s teoretične in empirične plati na območju savinjsko šaleške regije (v nadaljevanju SAŠA regija).
Ključne besede: žensko podjetništvo, podjetništvo, SAŠA regija
Objavljeno v DKUM: 07.11.2011; Ogledov: 2279; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici