Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo v teoretičnem delu predstavili definicijo plesa, kako se je razvijal skozi stoletja, kako vpliva na človeka in kako sta v plesu pomembna samopodoba in samospoštovanje. Opisali smo tudi ples v interakciji med gibanjem in glasbo. V empirični raziskavi smo anketirali ljubiteljske plesalce swinga iz treh držav: Slovenije, Italije in Hrvaške, saj je bil namen ugotoviti, ali obstajajo razlike v odnosu do plesa teh plesalcev. Anketiranim smo zastavili vprašanja, da smo lahko ugotovili razlike. V vsako državo smo dali dvajset anket. Odgovore smo med seboj primerjali in dobili zanimive rezultate. Glede na to, da smo se osredotočili na to vrsto raziskave, smo v teoretičnem delu predstavili tudi razvoj swing plesa in glasbe, ki ga je spremljala.
Ključne besede: ples, zgodovina, swing ples, swing glasba
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 844; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: Današnji hiter življenjski in delovni ritem že skoraj popolnoma obvladujeta človekovo življenje. Obveznosti na delu in izven dela so že v takšnem obsegu, da nam primanjkuje časa za osebno življenje in za naš prosti čas. Vsekakor pa je prosti čas pomemben in potreben, saj omogoča uresničitev naših želja izven vsakodnevnih obveznosti, omogoča našo osebno rast in je sestavni del kakovosti življenja. Dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo v svojem prostem času, nimajo natančno zasnovanih ciljev, saj jih uresničujemo na osnovi svojih lastnih interesov, ki se med generacijami razlikujejo, prav tako pa se razlikujejo tudi glede na status zaposlitve. Glavno področje obravnave magistrskega dela je pojem prostega časa, dejavnosti prostega časa v povezavi z generacijama X in Y ter generacijske razlike glede na status zaposlitve. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev prostega časa, predstavili smo njegovo zgodovino, vpliv dela na prosti čas, njegove dejavnike, načela in funkcije prostega časa ter dejavnosti prostega časa. Prav tako smo opredelili generacijo X in Y, predstavili posamezne lastnosti in razlike obeh generacij glede na status zaposlitve. V empiričnem delu smo s pomočjo pridobljene ciljne skupine 253 pripadnikov generacije X in Y iz območja celotne Slovenije ugotavljali razpoložljivost prostega časa generacije X in Y glede na status zaposlitve, pomembnost posamezne dejavnosti prostega časa in načine preživljanja prostega časa. Uporabili smo metodo SWING, s katero smo ugotavljali pomembnost dejavnosti prostega časa, in s pomočjo programa Web-HIPRE sestavili drevo dejavnosti prostega časa. Analizirali in interpretirali smo pridobljene rezultate, ki kažejo, s katerimi dejavnostmi se generaciji X in Y ukvarjata glede na njen zaposlitveni status, zavrnili ali potrdili postavljene hipoteze in podali ključne ugotovitve raziskave ter priporočila.
Ključne besede: Prosti čas, pomembnost prostega časa, dejavnosti prostega časa, zaposlenost in brezposelnost, generacija X in Y, metoda SWING, struktura dejavnosti prostega časa, Web-HIPRE.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2014; Ogledov: 1573; Prenosov: 314
Celotno besedilo (5,03 MB)

Opis: Podjetje plinarna Maribor ima sedež v Mariboru in izvaja storitve s svojo skupino strokovnjakov na področju plinske tehnike. Pri gradnji novih plinovodov in hišnih priključkov nastajajo prekopi asfaltnih površin, zato podjetje izbira in ocenjuje najboljšega dobavitelja med gradbenimi podjetji za asfaltiranje prekopov. Namen dela diplomskega seminarja je pripraviti odločitveno podlago za izbiro najboljšega dobavitelja za asfaltiranje prekopov s pomočjo izgrajenega večkriterijskega odločitvenega modela in računalniško podprtega večkriterijskega odločanja. V teoretičnem delu smo prikazali izhodišča izbire in ocenjevanja dobavitelja in poteka asfaltiranja ter računalniško podprtega večkriterijskega odločanja. Večkriterijsko odločanje je primerno za reševanje našega odločitvenega problema, ker smo imeli veliko število kriterijev in atributov in nam intuitivno odločanje več ne zadošča. Na podlagi pridobljenih podatkov smo v praktičnem delu izvedli raziskavo s programoma Web-HIPRE in Expert Choice. Pri tem smo uporabil metode za večkriterijsko odločanje: SMART, SWING, SMARTER, neposredno določanje uteži, vrednostne funkcije in metodo AHP. Odločanje po več kriterijih hkrati je potekalo na podlagi petih alternativ (dobavitelj A, dobavitelj B, dobavitelj C, dobavitelj D in dobavitelj E), petih kriterijev (stroški, tehnični, kakovostni, finančni kriterij in kriterij ugodnosti) in štirinajstih atributov (cena blaga in storitev, plača zaposlenih, odzivnost na povečanje zmogljivosti, zanesljivost tehnologije, proizvodne zmogljivosti, certifikati družine ISO, odzivnost na reklamacije, čas opravljene storitve, število zaposlenih, čisti prihodek od prodaje, čisti dobiček ali izguba obračunskega obdobja, bančne garancije, plačilni pogoji in dosedanje sodelovanje). Strukturirali smo odločitveno drevo za oba programa. Določili smo uteži za kriterije; najpomembnejši je finančni kriterij, saj so mu strokovnjaki določili največji pomen. Upoštevali smo preference do alternativ ter naredili sintezo končnih vrednosti. Na koncu smo primerjali rezultate računalniških programov ter ugotovili, da je pri obeh na prvem mestu alternativa dobavitelj A. Programa sta primerna za reševanje našega odločitvenega problema.
Ključne besede: // Izbiranje dobaviteljev // Ocenjevanje dobaviteljev // Kriteriji //Atributi // Alternative // Odločanje // Metode // Večkriterijsko odločanje // Odločitveni model // AHP - Analitični hierarhični proces // SMART // SWING // SMARTER // Analiza občutljivosti // Expert Choice // Web-HIPRE //
Objavljeno v DKUM: 10.11.2011; Ogledov: 3126; Prenosov: 179
Celotno besedilo (700,89 KB)

Opis: Izbira počitniške destinacije je ob današnjem tempu življenja, ko čez leto ni časa za nekatere aktivnosti, toliko bolj zahtevna naloga. Na počitnicah si želijo turisti vedno več možnosti za rekreacijo in sprostitev, pa naj gre za poletne ali za zimske počitnice. Cilje, ki smo si jih v uvodu zastavili in zahtevajo deskriptivni pristop, smo v teoretičnem delu dosegli tako, da smo predstavili metode za odločanje po več kriterijih hkrati, reševanje problema po korakih, računalniški program Web-HIPRE, ter osnovne pojme o turizmu, turistično ponudbo v Sloveniji in analizo konkurence. V praktičnem delu smo z analitičnim pristopom uresničili še preostala dva cilja. Na osnovi odgovorov anketirancev smo rezultate statistično obdelali z računalniškim programom Excel, nato pa z računalniškim programom Web-HIPRE zgradili model za izbiro počitniške destinacije. Upoštevali smo več dejavnikov: stroške počitnic, primarne sestavine turistične ponudbe (površje, floro in favno, kulturne in zgodovinske spomenike, ponudbo prireditev, dodatne aktivnosti, adrenalinske športe, podnebje) in sekundarne sestavine turistične ponudbe (dostopnost, kategorijo namestitvenega obrata, bližino plaže oz. smučišča, trgovskega centra, uglednega gostinskega lokala, znanega športnega središča, in na politične razmere v državi). Z izgradnjo modela smo prišli do ugotovitve, da je od primarnih sestavin turistične ponudbe najpomembnejši kriterij dodatne aktivnosti, od sekundarnih sestavin turistične ponudbe pa bližina plaže oz. smučišča. Ugotovili smo tudi, da je ob upoštevanju pomembnosti kriterijev tako poleti kot pozimi najboljša destinacija Slovenija. Glede na potrjene hipoteze lahko trdimo, da so stroški počitnic najpomembnejši kriterij pri izbiri počitniške destinacije, da Slovenci ne cenijo turistične ponudbe Slovenije, da Slovencev (starih med 20 in 40 let) ne zanimajo kulturne in zgodovinske znamenitosti, da Slovenija ni privlačna za ljudi, željne avantur in adrenalina, ter da se vedno več ljudi odloča za počitnice v lastni režiji, torej brez posredovanja turistične agencije. Zanimiva pa je zavrnitev trditve, da se Slovenci poleti najraje odpravijo na dopust na Hrvaško, saj smo to trditev morali zavrniti tako glede na pogostost odgovorov (najboljša Grčija), kot pri upoštevanju pomembnosti kriterijev (najboljša Slovenija). Trditev, da Slovenci najraje smučajo v Avstriji, smo glede na pogostost odgovorov potrdili, pri upoštevanju pomembnosti kriterijev pa je najboljša destinacija postala Slovenija. Rezultati nam povedo, da ljudje, stari med 20 in 40 let, od počitnic pričakujejo, da bodo stroški čim nižji, ponudba dodatnih aktivnosti in prireditev široka, hotel višje kategorije in blizu plaže oz. smučišča, destinacija pa lahko dostopna. Manj pa jih zanima bližina uglednega gostinskega lokala in ponudba adrenalinskih športov. Dobljene rezultate bi lahko katerakoli turistična agencija uporabila za sestavo programov, namenjenih tej populaciji.
Ključne besede: Turistična destinacija, Pogoji za turizem, Primarne sestavine turistične ponudbe, Sekundarne sestavine turistične ponudbe, Next exit oz. Na lepše, Web-HIPRE, Večkriterijsko odločanje, SMART, SWING
Objavljeno v DKUM: 21.01.2011; Ogledov: 2898; Prenosov: 318
Celotno besedilo (1,22 MB)