Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Remarkable immunomodulatory abilities of mesenchymal stem cells, also called multipotent mesenchymal stromal cells or medicinal signaling cells (MSCs), have entailed significant advances in veterinary regenerative medicine in recent years. Despite positive outcomes from MSC therapies in various diseases in dogs and cats, differences in MSC characteristics between small animal veterinary patients are not well-known. We performed a comparative study of cells' surface marker expression, viability, proliferation, and differentiation capacity of adipose-derived MSCs (ADMSCs) from dogs and domestic cats. The same growth media and methods were used to isolate, characterize, and culture canine and feline ADMSCs. Adipose tissue was collected from 11 dogs and 8 cats of both sexes. The expression of surface markers CD44, CD90, and CD34 was detected by flow cytometry. Viability at passage 3 was measured with the hemocytometer and compared to the viability measured by flow cytometry after 1 day of handling. The proliferation potential of MSCs was measured by calculating cell doubling and cell doubling time from second to eighth passage. Differentiation potential was determined at early and late passages by inducing cells toward adipogenic, osteogenic, and chondrogenic differentiation using commercial media. Our study shows that the percentage of CD44+CD90+ and CD34−/− cells is higher in cells from dogs than in cells from cats. The viability of cells measured by two different methods at passage 3 differed between the species, and finally, canine ADMSCs possess greater proliferation and differentiation potential in comparison to the feline ADMSCs.
Ključne besede: mesenchymal stem cells, dog, cat, comparison, proliferation, differentiation, cell surface marker, viability
Objavljeno v DKUM: 21.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Žensko podjetništvo je bilo dolgo časa spregledano in zaznamovano z moškimi poslovnimi modeli. Vendar pa naraščajoča literatura poudarja pomembno vlogo žensk v podjetništvu in gospodarskem razvoju. Ženske imajo namreč pomembno vlogo tako pri ustvarjanju delovnih mest zase kot pri ustvarjanju delovnih mest za druge. Kljub naraščajočemu številu žensk podjetnic, zlasti v razvijajočih se gospodarstvih, se še vedno soočajo z ovirami, kot so neenak dostop do virov in omrežij. Digitalizacija spreminja podjetništvo, vendar je še vedno prevladujoče moško področje. Ženske se soočajo z izzivi, kot so digitalna vrzel med spoloma, pomanjkanje digitalnih veščin, stereotipi in predsodki, pomanjkanje mentorstva, pristop do izobraževanja in usposabljanja. Da bi rešili problem ter izzive vključevanja žensk v digitalna delovna mesta, države izvajajo različne politike, projekte in programe, ki bi izboljšali dostop žensk do izobraževanja, mentorstva in kariernih priložnosti ter spodbujali raznolikosti in enakosti. V teoretičnem delu diplomskega dela smo proučili izzive in podpore ženskega podjetništva. Proučili smo tudi vpliv digitalizacije na delovna mesta, digitalne veščine in potrebo po le- teh ter podjetništvo v digitalni dobi in etična vprašanja digitalizacije. V nadaljevanju smo se osredotočili na koncepte vključenosti žensk v digitalna delovna mesta. V empiričnem delu smo s pomočjo orodij in raziskav Eurostat, Gender Equality Index in The Digital Economy and Society Index ugotavljali, ali obstajajo razlike v stopnji vključenosti žensk in vključenosti moških v digitalna delovna mesta. Ugotavljali smo tudi, ali obstajajo razlike v stopnji vključenosti žensk v digitalna delovna mesta med državami EU, nazadnje pa smo ugotavljali še, ali večji poudarek na izobraževanju in razvoju veščin žensk v STEM področju povečuje njihovo vključenost v digitalna delovna mesta. Rezultati so pokazali, da razlike v stopnji vključenosti žensk in vključenosti moških v digitalna delovna mesta obstajajo, vendar se od države do države razlikujejo. Prav tako obstajajo razlike v stopnji vključenosti žensk v digitalna delovna mesta med državami EU. Ugotovili smo tudi, da večji poudarek na izobraževanju in razvoju veščin žensk v STEM področju povečuje njihovo vključenost v digitalna delovna mesta.
Ključne besede: žensko podjetništvo, digitalizacija, digitalna vrzel med spoloma, ženske v STEM-u, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,26 MB)

Opis: V podaljšanem bivanju, kjer je poudarek na ustvarjalnem preživljanju prostega časa, smo se odločili za izdelavo STEM kotička kot del projektno učnega dela. Glavni namen naloge je bil oblikovati in implementirati STEM kotiček, kjer bi mlajši učenci skozi praktične aktivnosti razvijali ključne kompetence na področju znanosti, tehnologije in inženirstva. Projektno učno delo je bilo izvedeno v četrtem razredu Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur, v katerem je sodelovalo 16 učencev in je potekalo skozi deset srečanj. Učenci so aktivno sodelovali v vseh fazah projekta, od začetnega oblikovanja ideje do končne evalvacije. Evalvacija, ki je vključevala mnenja učencev in mnenje učiteljice ter lastna opažanja, je pokazala, da je izdelava STEM kotička pozitivno vplivala na motivacijo učencev, sodelovanje med učenci, večjo zavzetost ter izboljšano razumevanje in uporabo pridobljenega znanja. Učenci so prav tako razvijali kritično mišljenje, reševali probleme in spodbujali ustvarjalnost. STEM kotiček se je izkazal kot učinkovito učno orodje, ki spodbuja praktično uporabo znanja, inovativnost in sodelovanje med učenci, ter prispeva k bolj dinamičnem in vključujočem se učnem okolju.
Ključne besede: projektno učno delo, podaljšano bivanje, STEM kotiček, STEM izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 71
Celotno besedilo (4,64 MB)

Opis: In certain cases, when an already born child is affected with a fatal disease and needs transplantation, the only possible solution could be the creation of saviour sibling. Saviour sibling is a term that refers to a child born through a procedure in which an embryo, created in vitro, is being tested in order to determine whether such an embryo could provide stem cells or tissue for an already born, ill child. If the embryo is both, a matching donor and free of the disease, it could be implanted and after the birth of a child, the umbilical cord stem cells or tissue could be used for treatment of a sick sibling. However, this procedure poses a number of dilemmas. This paper aims to give a brief analysis of these issues, to address some of the main concerns and to provide possible solutions for future regulation of this technique.
Ključne besede: saviour sibling, right of the child to health, medically assisted reproduction, bone marrow, stem cells
Objavljeno v DKUM: 15.01.2021; Ogledov: 952; Prenosov: 27
Povezava na datoteko