| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava frazeološkega gradiva za iztočnice pod črko B ( v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Pleteršnikovem in Glonarjevem slovarju)
Monika Rubin, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se je začelo z zbiranjem frazeološkega gradiva, sledila je temeljita primerjava frazeološkega gradiva za iztočnice pod črko B v treh slovarjih: v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1998), v Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika (1894) in v Slovarju slovenskega jezika Jožeta Glonarja (1936). Naslov dela v angleškem jeziku se glasi: A comparison of phraseological material for headwords starting with B (among Dictionary of Slovene literary language, Pleteršnik, and Glonar dictionaries). Namen diplomske naloge je razviden že iz samega naslova diplomskega dela, obenem pa je bi namen tudi gradivo pregledno izpisati v razpredelnice. Cilj je bil s pomočjo računalnika izrisati grafični prikaz frazemov v obliki grafikonov ter z ugotovitvami potrditi oziroma ovreči zastavljene hipoteze, kar obenem predstavlja rezultate dela. Uporabljene so bile deskriptivna metoda, komparativna metoda in zgodovinska metoda, viri pa primarni, sekundarni in terciarni.
Ključne besede: frazeologija frazem slovar SSKJ Pleteršnik Glonar
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 2538; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (606,93 KB)

2.
GERMANIZMI V FRAZEMIH SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA OD R DO Ž
Marjana Hameršak, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so bili raziskani frazemi z germanizmi, ki so sprejeti v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Najprej je bilo pregledano gradivo že zabeleženih nemških leksikalnih prvin v slovenščini (Striedter - Temps 1963; ST) in zanje še pomenska razlaga v obeh etimoloških slovarjih slovenskega jezika Franceta Bezlaja (1977—2005; ESSJ) in Marka Snoja (2003; SES). Nato je bilo preverjeno, ali je potrjeni germanizem sprejet tudi v SSKJ in hkrati še sestavina frazema. Živost in raba germanizmov kot frazemskih sestavin se je ugotovljala s pomočjo referenčnega korpusa slovenskega jezika FidaPLUS. Koliko so izpisani frazemi še živi in znani mlajši generaciji, se je preverjalo pri študentih 2. letnika slovenistike na Filozofski fakulteti Maribor. Podatki korpusa FidaPLUS kažejo, da je večina frazemov z germanizmi, zabeleženih v SSKJ, potrjenih in v rabi živih, kar pomeni, da je SSKJ še zmeraj najizčrpnejši in dovolj aktualni frazeološki vir. Anketa med študenti je pokazala, da mladi pri vsakdanjem govoru obravnavane frazeme redko uporabljajo, saj v zadnjem času opažamo vse večji vpliv angleškega jezika tudi na frazeološki ravni.
Ključne besede: Frazeologija, frazem, frazemske sestavine, SSKJ, germanizem, anketa o poznavanju frazemov.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3547; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

3.
Frazeologija v mariborskem pogovornem jeziku v romanih Janje Vidmar in Andreja Predina
Tanja Šušteršič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Frazeologija v mariborskem pogovornem jeziku v romanih Janje Vidmar in Andreja Predina prikazuje pojavljanje frazemov in individualnih izrazitev v dveh romanih, napisanih v mariborskem pogovornem jeziku. Želeli smo raziskati in prikazati pogostost pojavljanja teh jezikovnih enot v mariborskem pogovornem jeziku na podlagi praktičnega gradiva, jih skušali opisati in strniti v seznam. Za pravilno razumevanje frazemov in individualnih izrazitev je potrebno sobesedilo, zato je vsaka jezikovna enota zapisana v primernem sobesedilnem okolju. Namen diplomskega dela je tudi ugotoviti, ali se v mariborskem pogovornem jeziku pojavljajo jezikovne enote, ki so tipične le za to območje. Vira za praktično frazeološko gradivo sta torej romana, teoretična izhodišča pa v večji meri predstavljajo pomembni prispevki Erike Kržišnik, monografija Nataše Jakop, Pragmatična frazeologija (2006), ter prispevki drugih slovenskih raziskovalcev frazeologije. Slovenska frazeologija je področje, ki je veljalo v slovenskem jeziku za manj raziskano v primerjavi z drugimi slovanskimi jeziki. Slovenski teoretiki zadnja leta precej podrobno raziskujejo frazeologijo, a frazeološkega slovarja žal še nimamo, imamo pa poskusnega, ki ga je izdelal Janez Keber. Odsotnost slovarja se močno izraža pri samem definiranju oziroma razlagi frazemov, dodatno težavo predstavlja tudi neenotna terminologija slovenskih raziskovalcev. V diplomskem delu uporabljena terminologija bo povzeta po Eriki Kržišnik in Nataši Jakop. Analiza izbranih frazemov ter individualnih izrazitev pokaže, da so le-te pogoste v mariborskem pogovornem jeziku. Izmed izbranih jih je nekaj takšnih, ki se ne pojavljajo v korpusu FidaPLUS in so morebiti le avtorske tvorbe, našli pa smo tudi nekaj pragmatičnih frazemov.
Ključne besede: frazeologija, frazemi, pragmatični frazemi, FidaPLUS, Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Janja Vidmar, Andrej Predin
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2160; Prenosov: 376
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

4.
PHRASEME MIT DER KOMPONENTE WASSER/VODA; DEUTSCH-SLOWENISCHER VERGLEICH
Barbara Kokol, 2012, diplomsko delo

Opis: Im theoretischen Teil wird erklärt, was Phraseme sind, wie sie in den Wörterbüchern (einsprachigen, zweisprachigen W.) behandelt werden, auf welche Probleme wir dabei zustoßen, wie wir mit dem Begriff der Äquivalenz umgehen und welche Unterschiede und/oder Gemeinsamkeiten dabei zu finden sind. Im empirischen Teil sind alle Phraseme mit der Komponente Wasser/voda aus Duden 11 aufgelistet und analysiert, indem die Struktur der Beschreibung eines jeden Phrasems erklärt und systematisch bearbeitet wird (deutsch-slowenischer Vergleich). Bei der Analyse habe ich mich auf die semantischen und formalen Unterschiede zwischen den deutschen Phrasemen mit der Komponente Wasser/voda und deren slowenischen Äquivalenten fokussiert. Mit Hilfe der allgemeinen und speziellen Wörterbücher (Duden 11, Debenjak, SSKJ, DUW) bin ich zu bestimmten Ergebnissen in Bezug auf den zwischensprachlichen Vergleich gekommen.
Ključne besede: Phrasem, Wasser/voda, deutsch-slowenischer Vergleich, theoretischer Teil, empirischer Teil, Wörterbücher, Duden 11, Debenjak, SSKJ, DUW, Äquivalenz, semantische Analyse, formale Analyse, Unterschiede, Gemeinsamkeiten
Objavljeno: 27.03.2012; Ogledov: 2046; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (411,12 KB)

5.
Konjeniška terminologija v strokovnem tisku
Klara Humek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Konjeniška terminologija v strokovnem tisku obravnava strokovno izrazje s področja konjeništva v izbranem strokovnem viru, tj. v knjigi Naši konji (Vejnovič 2008). Teoretični del zajema predstavitev konja in njegovih značilnosti, sledita poglavji o konjereji na Slovenskem in konjeništvu. Nadalje sem se ukvarjala s terminologijo kot vedo. Predstavila sem njene uporabnike, nastanek in lastnosti terminov, terminologijo v splošnih in terminoloških slovarjih, zgradbo terminološkega slovarja in njegovo normativnost ter se osredinila na konjeniško izrazje v slovarjih. Drugi del magistrskega dela se nanaša na izpisovanje strokovnih izrazov iz izbrane strokovne knjige, na predstavitev izpisanega izrazja v tabeli in njegovo analizo na besednovrstni, izrazni in pomenski ravni. Preverjena je tudi prisotnost terminov v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894/95) in v SSKJ. Ugotovljeno je, da izmed vseh 327 izpisanih konjeniških izrazov prevladujejo samostalniki, sledijo jim pridevniki in glagoli. Druge besedne vrste se ne pojavljajo. Analiza je pokazala, da je večina izrazov enobesednih (npr. bandaž, bicelj, brejost, čreda, dlaka, jahač, kočija), pojavljajo pa se tudi večbesedni izrazi (npr. upogljiv bič, porodni boks, konjerejski center, galopska dirka, jahalne hlače). Zbrano gradivo zajema enopomenske in večpomenske izraze. S pomočjo SSKJ in Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja (1894/95) je ugotovljeno, da je konjeniška terminologija v splošnih slovarjih dobro zastopana, kljub temu pa obstaja nekaj izrazov, ki v slovarjih še niso evidentirani (npr. členek, hipolog, kandara, kavaleta, kolostrum, lonžiranje, očohavanje). Izvor besed kaže, da konjeniška terminologija v veliki meri izvira že iz praslovanskega oz. starocerkevnoslovanskega obdobja (npr. bič, brejost, brzda, čreda, kobila, jahač, jasli, konj, kovač).
Ključne besede: Ključne besede konjereja, konjeništvo, konj, terminologija, termin, razlaga, pomen, Pleteršnik, SSKJ
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 623; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

6.
LEKSEMI S SOCIALNOZVRSTNIM KVALIFIKATORJEM V SLOVARJU NOVEJŠEGA BESEDJA SLOVENSKEGA JEZIKA
Špela Novak, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava socialnozvrstno zaznamovano besedje iz Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika (SNB), ki je izšel leta 2012 in je prehodni slovar med prvo in drugo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Pogovorne in žargonske izraze obravnava z vidika rabe, ki je preverjena v uravnoteženem korpusu Kres, v primerjavi z rabo njihovih sopomenk – bodisi nezaznamovanih iz SNB bodisi že obravnavanih v prvi izdaji SSKJ. Cilj naloge je ugotoviti povezavo med zaznamovanostjo oziroma nezaznamovanostjo besed in pogostnostjo njihove rabe. Vse besedje (socialnozvrstno zaznamovani izrazi in njihove sopomenke) je zbrano v obsežni tabeli, kjer so poleg ustreznih kvalifikatorjev navedeni tudi podatki o pojavnosti posamezne besede v Kresu, tako skupno število pojavitev kot za posamezne besedilne vrste. V prvem delu diplomske naloge so pojasnjene okoliščine in omejitve pri zbiranju podatkov, zlasti nanašajoče se na zmožnosti in pomanjkljivosti korpusa. Sledi analiza podatkov, ki pokaže pričakovane rezultate o pogostejši rabi nezaznamovanih besed z izjemo posameznih primerov in odstopanj v nekaterih besedilnih vrstah. Podrobneje je raziskana tudi raba nekaterih oblik (pravopisne variante, različna obrazila istokorenskih parov, spolski pari, vidski pari). Med iskanjem podatkov v korpusu se je izkazalo, da je katera od variant znotraj naštetih oblik pogosteje uporabljena, a v slovarju ni zastopana, enako velja za posamezne sopomenke, ki jih v SNB ne najdemo, v korpusu pa imajo višjo pojavnost kot kaka uslovarjena sopomenka. Kar 14 % socialnozvrstno zaznamovanih besed iz SNB v Kresu nima nobene pojavitve. Nazadnje so ti primeri preverjeni še v drugi izdaji SSKJ, kjer so nekatera gesla ostala nespremenjena, nekatera so dobila drug kvalifikator, nekatera postala nezaznamovana, nekatera pa so bila opuščena.
Ključne besede: socialnozvrstni kvalifikator, SNB, Kres, sopomenke/sinonimi, pojavnost, pogostnost rabe, druga izdaja SSKJ
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 1053; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (11,42 MB)

7.
IGRAČE IN IGRE V PLETERŠNIKOVEM SLOVARJU IN SSKJ
Špela Marinšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Igrače in igre v Pleteršnikovem slovarju in SSKJ obravnava tematiko igrač in iger na pedagoško-psihološki in etnološki ravni, v ospredje pa je postavljena jezikoslovna raven izrazja v dveh temeljnih slovenskih slovarjih. Osnovni namen diplomskega dela je predstaviti namen ter rabo igrač in iger, nato pa na besednovrstni, besedotvorni, besedoslovni in leksikografski ravni analizirati iztočnice s pomenoma igrača in igra v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju s konca 19. stoletja in SSKJ. V sklopu besedotvornega vidika je predstavljen delež besednih vrst, ki se za igrače in igre uporablja v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju in SSKJ. Na besedotvorni ravni sem opredelila enobesedna in večbesedna poimenovanja igrač in iger, v poglavju o besedoslovnem vidiku sem podrobneje razčlenila medleksemska razmerja, ki se pojavljajo med igrami in igračami. Na leksikografski ravni pa so predstavljeni pomenske razlage, zgledi rabe in kvalifikatorji ter njihova vloga oziroma sporočilnost v slovarjih.
Ključne besede: SSKJ, Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, igre, igrače, besedne vrste, besedotvorje, besedoslovje, leksikografija, zgodovina slovenskega jezika
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 1203; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici