1. Sodelovanje slovenske obveščevalno varnostne agencije in kriminalistične policije na področju organizirane kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMiha Radovančević, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava sodelovanje Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) in Generalne policijske uprave, natančneje Uprave kriminalistične policije (GPU UKP), na področju preiskovanja organizirane kriminalitete. V teoretičnem delu naloge je predstavljeno delovanje obeh institucij, njuna vloga pri zagotavljanju nacionalne varnosti RS ter pravni okvir, ki ureja njuno sodelovanje. Poseben poudarek je namenjen zakonodaji, ki ureja izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, ter vprašanju dokaznih standardov, ki so ključni za uspešnost kazenskih postopkov. Poleg tega je podrobno opredeljen pojem organizirane kriminalitete in glavna področja, na katerih obe instituciji sodelujeta pri njenem preiskovanju.
V empiričnem delu naloge je bilo na podlagi dveh intervjujev z višje rangiranimi uslužbenci slovenske policije analizirano dejansko sodelovanje med SOVA in GPU UKP. Intervjuji so pokazali, da je sodelovanje na področju organizirane kriminalitete učinkovito in profesionalno, kar prispeva k uspešnosti preiskav in kazenskih postopkov. Kljub visokemu nivoju sodelovanja pa ugotovitve nakazujejo, da obstajajo možnosti za nadaljnje izboljšave, zlasti na področju še tesnejše koordinacije in izmenjave informacij.
Diplomsko delo tako ponuja vpogled v pravni in praktični vidik sodelovanja med ključnima institucijama pri preiskovanju organizirane kriminalitete ter podaja predloge za izboljšanje praks, ki bi lahko prispevale k še uspešnejšemu boju proti tej obliki kriminala. Analiza ugotovitev prispeva k razumevanju dinamike medinstitucionalnih odnosov ter odpira priložnosti za nadaljnje raziskave na tem področju. Zaključki naloge lahko služijo tudi kot osnova za oblikovanje smernic, namenjenih izboljšanju sodelovanja v širšem kontekstu.
Ključne besede: Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA), kriminalistična policija, organizirana kriminaliteta, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 92
 Celotno besedilo (862,68 KB) |
2. Vpliv podnebnih sprememb in gozdarskih aktivnosti na številčnost malega skovika Glaucidium passerinum na območju Pohorja : Magistrsko deloMilica Nikolić, 2024, magistrsko delo Opis: Slovenija je gozdnata dežela, saj gozdovi poraščajo dobro polovico države, hkrati pa jo odlikuje nadvse pestra narava. Gozdovi izstopajo po visoki biodiverziteti, pri čemer so ptice med bolj opaznimi skupinami živali – z njimi se srečujemo na vsakem koraku. V raziskavi sem leta 2024 popisovala prisotnost najmanjše evropske sove, malega skovika (Glaucidium passerinum), na območju zavarovanega območja (SPA - special protection area) Pohorje. Vrsta je na seznamu Dodatka 1 Direktive o pticah in je opredeljena kot kvalifikacijska vrsta za SPA Pohorje (SI5000006). V raziskavi sem ugotavljala vpliv podnebnih sprememb in gozdarskih aktivnosti na prisotnost malega skovika v gozdovih Pohorja. Poleg tega sem svoje podatke popisa primerjala s podatki iz leta 2015. Na več lokacijah sem v popoldanskem času predvajala posnetek oglašanja malega skovika in beležila njegov odziv. Prav tako sem merila temperaturo v času popisa in prisotnost starega drevja. Povprečna temperatura v paritvenem obdobju spomladi se je v primerjavi z letom 2015 zvišala za 1,77 °C. Popisne točke sem izbirala večinoma v smrekovo-bukovem gozdu in na gozdnem robu. Stari listavci, ki so primeren habitat za gnezdenje malega skovika, so prevladovali na okoli 50 % popisnega območja. Število malega skovika se v primerjavi z letom 2015 ni bistveno spremenilo. Ugotovila sem, da višje temperature v letu 2024 niso pomembno vplivale na prisotnost vrste, hkrati pa je gozd v veliki meri dobro ohranjen in primeren habitat za malega skovika.
Ključne besede: razširjenost, sova, populacijska variabilnost, klimatske spremembe, starejši gozdni sestoji, odmrlo drevje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,21 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Notranji nadzor obveščevalno varnostne dejavnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijaJasmina Milinčić, 2016, diplomsko delo Opis: Varnost je ena temeljnih človeških dobrin in jo lahko opredelimo kot stanje, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni, duševni in gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave (Grizold, 1999: 23).
Obveščevalne službe so pomemben instrument za zagotavljanje varnosti države. Te službe imajo moč, katera temelji na njihovih intelektualnih in materialnih potencialih; na tajnosti, v kateri zbirajo, hranijo in obdelujejo podatke, na vztrajnem kopičenju informacij ter na poseganju v človekovo zasebnost in druge temeljne pravice. Kjer je moč, tam so možne tudi zlorabe te moči, bodisi za zasebne ali politične namene. Zaradi zlorab obveščevalnih služb lahko pride do ogrožanja temeljev demokracije, zato je v sodobni demokraciji potrebno nenehno nadzirati obveščevalne službe in tudi tiste, ki s temi službami upravljajo. Nadzor nad izvršilno vejo oblasti in še posebej nad obveščevalnimi službami je večplasten. Izhaja iz ustavnih temeljev države, odvisen pa je tudi od demokratične tradicije in politične kulture, konkretnih razmerij med posameznimi vejami oblasti, dosežene stopnje razvoja demokratičnih odnosov, zgodovinskih okoliščin ter drugih dejavnikov. Posebnost nadzora nad obveščevalnimi službami je ta, da ne more biti urejen na enak način, kot je urejen nadzor nad ostalimi deli državne uprave, saj delovanje obveščevalnih služb javnosti in tudi ostalim znotraj državne uprave ne sme biti popolnoma pregledno, sicer ne more biti učinkovito. Obstoj ustrezne pravne podlage oziroma normativne ureditve je zato eno osrednjih vprašanj in pogojev nadzora nad obveščevalnimi službami.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, SOVA, nadzor, notranji nadzor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.05.2018; Ogledov: 1617; Prenosov: 155
Celotno besedilo (806,48 KB) |
10. Prispevek k poznavanju prehrane pegaste, Tyto alba, in lesne sove, Strix aluco, na Dravskem poljuJanja Novak, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem z metodo analize izbljuvkov analizirala prehrano pegaste in lesne sove na Dravskem polju. Ugotovila sem, da je pegasta sova uplenila 13 različnih vrst malih sesalcev in ptice. Najpogosteje je pegasta sova plenila poljsko voluharico, sledi ji hišna miš. Plenila je še navadno belonogo miš, vrtno rovko, poljsko rovko, ptiče, dimasto miš, rumenogrlo miš, travniško voluharico, gozdno rovko, povodno rovko, črno podgano, velikega voluharja in vrtno voluharico. Medtem, ko je lesna sova na področju Štatenberga uplenila 6 različnih vrst malih sesalcev, ptiče, rake, žabe in hrošče. Lesna sova na področju Drevenika pa 8 različnih vrst sesalcev, ptiče, hrošče, rake in žabe. Pri lesnih sovah je bil najpogosteje uplenjen mali sesalec belonoga miš. Na podlagi najdenih čeljusti v izbljuvkih sem ugotovila razširjenost malih sesalcev na raziskovalnem področju.
Ključne besede: pegasta sova, lesna sova, sovji izbljuvki, Dravsko polje, prehrana
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 2052; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,24 MB) |
